Športno javnost, tako domačo kot tujo, vznemirjajo vedno pogostejši primeri dopinga v vrhunskem športu. Vedno več športnikov priznava, da so do uspehov prišli po prepovedani poti.
Minuli teden je v Barceloni zasedala Svetovna protidopinška agencija (WADA), ki je sprejela nov
protidopinški kodeks z ostrejšimi kaznimi za vse prestopnike, na kongresu pa se niso ukvarjali z
vprašanji, v katerih športih je dopinga največ. Prav zato tokrat sprašujemo vas, kdo najbolj greši
in kje. V katerih športih je po vašem mnenju največ poseganja po prepovedanih sredstvih? V
atletiki, kolesarstvu, nogometu, plavanju, tenisu ali v katerem drugem športu? Svoje mnenje povejte
v anketi.
Slovensko športno javnost je poleti zagotovo najbolj presenetila vest, da je na testiranjih
"padla" kraljica slovenske atletike. Primer
Jolande Čeplak
, ki naj bi si pomagala s tako imenovanim krvnim dopingom z
eritropoetinom, se bo razpletel v naslednjih dneh, Jolanda pa ni
prva atletinja
, ki naj bi
posegla po prepovedanih substancah. Jeseni je jemanje poživil javno priznala tudi nekdanja ameriška
šampionka
Marion Jones
, ki pa je na testiranjih niso nikoli ujeli, a je vseeno ostala brez
odličij. Najodmevnejši atletski primer ostaja Kanadčan
Ben Johnson
, ki je zaradi jemanja prepovedanega anaboličnega steroida stanozolol
ostal brez olimpijskega zlata in svetovnega rekorda v sprintu na 100 metrov.
Veliko težav so letos prepovedana sredstva povzročala tudi v kolesarstvu. Obe veliki dirki –o
o p o po Franciji in po Italiji – sta minili v znamenju dopingiranih kolesarjev. Zmagovalec Gira
Danilo Di Luca
je sicer obdržal zmago, a dobil trimesečno prepoved nastopanja. Na
Touru je zaradi domnevnega izmikanja dopinškim kontrolam moral odstopiti do tedaj vodilni Danec
Michael Rasmussen
, že leto prej je brez zmage ostal Američan
Floyd Landis
. Na Dirki po Franciji so razkrinkali tudi Nemca
Patrika Sinkewitza
, ki je pred kratkim odkrito spregovoril
o svojem početju
.
Na OI v Atenah leta 2004, ki za zdaj veljajo za najbolj protidopinško uspešne olimpijske
igre, se je oglasil tudi avstralski plavalni šampion
Ian Thorpe
, ki je glasno zatrjeval, da so vsi plavalci dopingirani in da svetovna
plavalna zveza FINA nima dovolj interesa za opravljanje dopinških testov. Letos se je zaradi
povišane količine hormonov na testu tudi sam znašel med domnevnimi grešniki, a so pristojni pozneje
ugotovili, da ni bilo nič narobe. Spomladi letos so na SP v plavanju v Melbournu ujeli tunizijskega
plavalca
Oussamo Melloulija
, ki je dobil 18-mesečno prepoved nastopanja, zadnja plavalka,
ki se je morala ukvarjati z obtožbami o jemanju prepovedanih sredstev, pa je madžarska olimpijska
prvakinja na 200 metrov
Agnes Kovacs
. Ker je oddala premalo urina, so jo najprej obtožili zlorabe poživil,
pozneje pa
oprostili
.
Jemanje prepovedanih sredstev odmeva tudi v drugih športih. V teniškem svetu je pred
kratkim šokirala vest, da so med turnirjem v Wimbledonu v krvi
Martine Hingis
našli sledi kokaina. Pod drobnogled tožilstva je padel tudi
ameriški zvezdnik bejzbola
Barry Bonds
. Ugibanja o uporabi prepovedanih in nevarnih sredstev se ob številnih
primerih smrti mladih nogometašev pojavljajo tudi v nogometu. Med najbolj znanimi obtoženimi se je
znašel kapetan Rome
Francesco Totti
, ker je zamudil na test. Ta je bil opravljen na dan, ko je
nogometaš dobil hčerko, zaradi česar mu je bila zamuda oproščena. Ni pa bilo oproščeno mehiškemu
nogometašu
Salvadorju Carmoni
, ki je zaradi jemanja nedovoljenih poživil moral končati
kariero.