Ni več dvomov, da bo večino avtomobilov čez dvajset let že poganjala ena izmed oblik električnega pogona. Vendar vsa potrebna tehnologija ne bo nared še nekaj časa, v vmesnem obdobju pa bi lahko celulozni etanol, član druge generacije biogoriv, znatno pripomogel k zmanjšanju stroškov za gorivo in nižanju izpustov CO 2. Še posebej, ker je tehnologija že nared.
Tako vsaj napoveduje
David Cole, prvi mož vplivnega avtomobilskega raziskovalnega centra iz Ann Arborja
v ameriškem Michiganu. Ob tem bo liter takšnega goriva dosegel vsega tretjino današnje cene
bencina. Zdaj so na vrsti pravi vlagatelji, je v pogovoru za
zurnal24.si dodal Cole o načrtih General Motorsa glede množične proizvodnje takšnega
etanola.
Skrivnost je v patentiranih mikroorganizmih, ki iz ogljikovodikovih materialov proizvajajo etanol. Cena litra takšnega etanola je lahko zgolj tretjina cene litra bencina.
Zakaj menite, da bi lahko tovrstna tehnologija uspela v širši uporabi?
Ker je zelo poceni. Tehnologija za prilagoditev avtomobila za uporabo takšnega etanola stane vsega sto dolarjev. Druga prav tako zelo pomembna prednost pa je široka dostopnost virov za pridobivanje tega goriva. V primerjavi z dosedanjo naftno industrijo bi bile tovarne etanola relativno majhne in številčne, kar bi omogočilo lahek dostop do goriva.
Vsak, ki ima dostop do biomase, lahko proizvaja celulozni etanol. Mogoče je predelovati les, travo, smeti iz ogljikovodikov, gumo in podobne lahko dostopne materiale. Pogoj je torej le, da ne živite sredi puščave.
Pri etanolu iz žitaric na eno vloženo enoto energije po najmodernejših postopkih dobimo 1,3 enote nove energije, celulozni etanol pa na eno enoto vložka odda kar 7,7 enote energije. Ob tem je poraba vode v proizvodnjem procesu za najmanj tretjino manjša kot pri etanolu iz žitaric. Tretja prednost je občutno zmanjšanje izpustov ogljkovodikov, celo do 90-odstotno.
Ali to pomeni, da je zgodba s pridobivanjem etanola iz koruze že preteklost?
Sami etanola iz koruze nikoli nismo jemali kot realno možnost pri reševanju globalne oskrbe z gorivom. To je bila bolj stvar politike in predelovalcev koruze.
Kaj pa preostale avtomobilske družbe, menite da bodo sledile načrtom General Motorsa?
Sledijo lahko zelo hitro. Upoštevaje stroške prilagoditve vozil in ceno energenta je račun jasen.