|
Ko je rak diagnosticiran, se v večini primerov razvija hitro in takrat ni časa za to, da bi bolnika zdravili na tak način, da bi usposobili obrambne mehanizme njegovega telesa. Ta čas je minil in ko je bolnik tako daleč, pomagajo proti agresivnemu raku le tako agresivna sredstva, kot jih uporablja onkologija. Janez Drnovšek |
|
"
Morda boste presenečeni nad to mojo izjavo, saj se je o meni veliko pisalo, češ da preferiram
alternativno zdravljenje pred uradno medicino. To ni res," je poudaril in dodal:
"Moj primer je bil drugačen, šlo je za bolj redko obliko počasi napredujočega neagresivnega
raka, ki je bil odporen na kemoterapijo in obsevanja. Zato je bilo na razpolago dovolj časa, da sem
lahko sam našel poti za dvig obrambne sposobnosti organizma. Pri tem pa mi niso pomagali
alternativci, kot velikokrat slišim ali berem. Še najbolj mi je pomagala narava, ki je po mojem
prepričanju še vedno najboljši zdravilec."
Povedal je, da je o tem prvič spregovoril zato, da bi zdravstvenim delavcev povedal, da
ceni njihovo delo in tudi zato, da ljudje ne bi več zlorabljali njegovega primera. "
Da ne bi različni zdravilci ponujali rešitve ljudem v tako hudi stiski. Ti alternativci
večinoma samo izkoriščajo stisko ljudi za zaslužek," je poudaril.
Poleg tega je predsednik republike opozoril na pomembnost "
vedrosti, optimizma in pozitivnega odnosa" tako pri zdravstvenih delavcih kot pri bolnikih
na Onkološkem inštitutu. To je izjemno pomembno tudi za sam izid zdravljenja, saj lahko pripomore k
uspešnosti zdravljenja, je poudaril Drnovšek. Zdravstvene delavce pa je opozoril, da je pozitiven
odnos pomemben tudi zanje same, sicer se bo "
slej kot prej kaj pritaknilo".
V tretjem od svojih sporočil pa je Drnovšek ministrici za zdravje
Zofiji Mazej Kukovič "položil na srce", naj za svojo prioriteto postavi uvedbo
telemedicine oz. elektronskega zdravljenja in modernizacijo zdravstvene kartice, kar je označil za
pomanjkljivost v slovenskem zdravstvu.
|
Direktor Onkološkega inštituta Aljoša Robec in ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič © BOBO |
|
Vrhunska opremljenost in strokovna usposobljenost sodelavcev OI sta vodilo za nadaljnje delo in razvoj stroke. Nenazadnje so novi prostori tudi nov žarek za bolnike, ki se soočajo s težkimi preizkušnjami v življenju - zato se bomo prav vsi na OI še naprej trudili za dobro počutje in zdravje bolnikov. Zofija Mazej Kukovič |
|
Desetletje trajajoča saga o selitvi inštituta v nove prostore se je končno odvrtela. Dolgo je ostajalo le pri obljubah, bolniki pa so spali v nekdanji avstroogrski konjušnici in tudi po tem, ko je leta 1997 projekt končno stekel, ni šlo brez zapletov, je pred kratkim spomnila nekdanja zaposlena na inštitutu in predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar . A po 10 letih gradnje so v minulih dneh dokončali selitev v nove prostore, prav danes pa so inštitut tudi slovesno odprli.
V zadnjih desetletjih pojavnost raka strmo narašča, z njo pa tudi obremenjenost onkološkega inštituta. Tako je bilo predvsem v zadnjih letih pogosto slišati pozive in opozorila tako onkoloških bolnikov kot tudi zdravstvenega osebja inštituta k ukrepanju.
Bolniki ležali na hodnikih
Opozarjali so predvsem na razmere v nekdanji konjušnici – stavbi A Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer so bolniki včasih ležali kar na hodnikih, ker je zmanjkovalo sob. Ene sanitarije je uporabljalo tudi po 20 bolnikov, zaradi pomanjkanja operacijskih miz in operacijskih sob pa se je čakalna doba za operacije daljšala. Poleg tega so jim odpovedovale iztrošene in zastarele naprave za pregledovanje in zdravljenje bolnikov.
|
|
|
Onkološkim bolnikom in osebju so že pred 30 leti obljubljali novo in
funkcionalno stavbo onkološkega inštituta. © BOBO
|
Poplave premaknile dogajanje
Močan vtis na vso Slovenijo so naredili posnetki in fotografije v medijih po poplavi v stavbi A leta 2002. Tedaj se je prav zaradi pritiska javnosti končno začelo premikati, saj je ob tem prišlo v javnost, da je v že zgrajeni novi stavbi E praznih večina bolniških sob in tudi pet od sedmih operacijskih dvoran. Na onkološkem inštitutu so tedaj opozarjali tudi na dodatne stroške, ki jih imajo zaradi neprostovoljnega gostovanja v operacijskih dvoranah kliničnega centra, a se še nekaj časa ni nič premaknilo.
Poleg poplave leta 2002 je v medijih močno odmevalo tudi javno pismo kirurga na onkološkem inštitutu Erika Breclja . Ta je v pismu, objavljenem v Sobotni prilogi Dela 22. aprila 2006, opozoril tako na nevzdržne pogoje za bivanje bolnikov v dotrajani stavbi A onkološkega inštituta kot tudi na težke pogoje za delo celotne ekipe sektorja operativnih strok.
Brecelj okrcal dobičkarje
V pismu je Brecelj zelo kritično ocenil zakonodajo o javnih razpisih, ki je dve leti onemogočala nakup operacijskih miz za slovenske bolnišnice. Zatrdil je, da je pisana na kožo dobičkarjev, ki z javnimi razpisi služijo vrtoglave vsote.
|
|
|
Žalosten pogled na nekdanji inštitut. © BOBO
|
Nakup operacijskih miz za pet slovenskih bolnišnic, ki se je vlekel še iz mandata ministra Dušana Kebra , so letos po številnih zapletih le speljali. Tako je tudi onkološki inštitut, ne brez zapletov in zamenjave že dobavljenih, dobil svoje operacijske mize, na katerih so konec poletja že začeli operirati.
Prve selitve oddelkov 2004
Prve selitve so na onkološkem inštitutu dočakali leta 2004, ko se je iz stavbe B v kletne prostore nove stavbe H preselila lekarna, v prvo in drugo nadstropje stavbe H pa so preselili tudi hospitalne oddelke. Na začetku leta 2005 sta se v drugo nadstropje stavbe D preselila oddelek za patologije in oddelek za citopatologijo, konec tega leta pa so se v pritličje stavbe D preselile še specialistične ambulante.
Avgusta letos se je začela velika selitev vseh preostalih oddelkov, ki so jo ves čas spremljale še težave z legionelo v vodovodnem sistemu nove stavbe, pa tudi težave, ki so bile posledica nekaterih slabih del izvajalcev. Te je izvajalec gradnje – podjetje SCT – začel odpravljati, tudi legionelo so obvladali, tako da so lahko selitev končali na začetku tega meseca.
