Kdo bo služil s Triglavom?

Finančni minister Andrej Bajuk pričakuje, da se bodo državljani in državljanke na nedeljskem referendumu o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic odločili pametno. Če bodo glasovali za uveljavitev zakona, potem se bodo sredstva iz naslova upravljanja z delnicami Zavarovalnice Triglav, ki se bodo prenesla na Kapitalsko družbo (Kad), v celoti namenila za skupno dobro, je obljubil. Kad bo moral namreč vse prihodke nameniti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Novela zakona določa, da se na Kad prenese 35 odstotkov delnic Zavarovalnice Triglav, ki bi jih sicer morali v skladu z veljavnim zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic razdeliti med upravičene fizične osebe – zavarovance iz leta 1990. Vse prihodke iz upravljanja s temi delnicami bo moral Kad nameniti za pokojninsko blagajno, je povedal Bajuk. Kot je opozoril, bomo imeli v prihodnosti velike težave s pokojninskim sistemom, saj pokojninska blagajna od leta 2025 ne bo mogla več izplačevati vseh obveznosti. Minister je ob tem zanikal, da bi nameravala vlada razprodati delnice Zavarovalnice Triglav. To je strateška naložba, država namerava v zavarovalnici ohraniti 25 odstotkov plus eno delnico, je spomnil.

S potrditvijo novele se bo bogatelo
Nasprotno pa poslanec SD Anton Rop opozarja, da bo glas proti preprečil takojšnjo razprodajo 35-odstotnega deleža Zavarovalnice Triglav. Ob tem se je vprašal, zakaj je vlada brez soglasja partnerstva za razvoj umaknila varovalke, ki bi Kad obvezale, da bi morala ta delež obdržati v trajni lasti, če ga ne misli takoj prodati. Rop meni, da "rokohitrska prodaja Zavarovalnice Triglav" ne bo nikomur povišala pokojnine, bo pa izjemno povečala zaslužke nekaterim vpletenim v netransparentno privatizacijo slovenskega državnega premoženja. Potrditev novele po njegovem mnenju pomeni zeleno luč vladi, da bo lahko še naprej na netransparenten način prodajala državno premoženje, kot je to počela pri Mercatorju, Merkurju in Istrabenzu. Pričakovati je mogoče enake učinke, pravi, s to razliko, da je premoženje v primeru Triglava bistveno večje. Po nekaterih ocenah glede na ceno Triglava na sivem trgu je ta vreden okoli 2,9 milijarde evrov. 

Miloš Pavlica, ki je vodil pogajalsko skupino SD v sklopu partnerstva, je povedal, da so na partnerstvu dali soglasje k noveli ravno zaradi varovalke, da Kad ne more prosto razpolagati s tem kapitalom. Vlada je, ne da bi obvestila partnerski svet, spremenila besedilo, ki je bilo dogovorjeno, je povedal. "Edini racionalni razlog, da je vlada to umaknila iz dogovorjenega besedila zakona, je, da ima namen to premoženje prodati," meni Pavlica.

Z glasovanjem proti bi ustvarili možnost, da se poišče boljša rešitev prek pokojninskih bonov, obveznic ali avtonomnega upravljanja tega kapitala s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se prepreči razprodaja tega premoženja, ki mora služiti vsem generacijam, pravi Pavlica. Po njegovem bi lahko poiskali rešitev, ki bo najbliže zavezi zakona o zavarovalnicah – da prejemniki sredstva dobijo, vendar ne kot posamezniki na račun, ampak prek stabilnosti delovanja pokojninskega sistema.