Uporaba prepovedanih sredstev je najpogostejša v kolesarstvu in atletiki, so pokazali rezultati naše ankete. Predsednik nacionalne antidopinške komisije Joško Osredkar pravi, da je to realno stanje.
Sredi novembra je
Svetovna protidopinška agencija (WADA) na tretji protidopinški konferenci v
Madridu potrdila nov protidopinški kodeks, ki začne veljati 1. januarja 2008 in ki naj bi bil novo
orožje v boju proti dopingu. V tem duhu smo vas povprašali, v katerem športu je po vašem mnenju
najpogostejša uporaba prepovedanih sredstev. Od nekaj več kot 800 glasov ste jih 56 odstotkov
namenili kolesarstvu, z 31 odstotki mu sledi atletika, tretje mesto pa je pripadlo nogometu (9
odstotkov). Plavanju in tenisu ste namenili po en odstotek, dva pa drugim športom. Za komentar
rezultatov smo se obrnili na
Joška Osredkarja, predsednika Nacionalne antidopinške komisije (NAK).
|
|
Po mnenju Joška Osredkarja je to realna slika. © Sportnet
|
| |
"To je kar realna slika. Mi imamo športe kategorizirane na visoko rizične in malo manj rizične.
Kolesarstvo in atletika sta glede dopinga uvrščena med visoko rizične, to se pravi, da je pojavnost
dopinga tu večja,"
je takoj povedal Osredkar, sicer doktor farmacije, ki bi se na osnovi
17-letnih izkušenj tudi sam odločil, da je največ primerov dopinga prav v kolesarstvu in atletiki.
Ob tem je poudaril, da kolesarstvo in atletika prednjačita tudi v številu odvzetih vzorcev.
"Dejansko največ testov opravimo v teh dveh panogah – če bi jih več opravili v drugih panogah,
bi verjetno tam bilo tudi več kršitev. Na to je treba biti pozoren. Mi dejansko v teh dveh panogah
izvedemo največ testiranj, zato je tudi toliko pozitivnih testov, je pa res, da sta atletika in
kolesarstvo med visoko rizičnimi športi."
|
|
|
Največ odvzetih vzorcev je v kolesarstvu in atletiki, zato je v teh športih
odkritih tudi največ prestopnikov. © AFP
|
| |
Joška Osredkarja smo povprašali tudi, kakšno je trenutno stanje v slovenskem športu, kar se
tiče uporabe prepovedanih sredstev. Z izjemo
Jolande Čeplak
kakšnega večjega škandala ni bilo, poleti je negativno presenetil le primer
Tomaža Noseta
, ki naj bi s soglasjem Olimpijskega komiteja Slovenije jemal
zdravilo, ki je na seznamu prepovedanih substanc.
"Vsako leto imamo kakšen primer. Število primerov je različno – odvisno od tega, koliko
vzorcev vzamemo, imamo nekje enega do tri na leto. Če gre za tekmovalca višjega ranga in z boljšimi
rezultati, je to tudi bolj odmevno, drugače pa mediji včasih na koga tudi pozabijo,"
je
povedal Osredkar, ki pa je ob tem znova poudaril, da med kršitvami vendarle prednjačita kolesarstvo
in atletika.
Ker je WADA v Madridu sprejela nov protidopinški kodeks, smo Osredkarja povprašali še, kaj se
po njegovem mnenju da storiti glede zmanjšanja uporabe prepovedanih sredstev. Medtem ko WADA
predlaga štiriletno prepoved tekmovanja za prve prestopnike, pa on rešitev vidi drugje.
"Sam na prvo mesto postavljam izobraževanje in ozaveščanje vseh, ki delajo v športu,"
pravi Osredkar in dodaja, da je za to potrebnega predvsem ogromno časa in potenciala –
povedati je namreč treba, kaj je pri jemanju prepovedanih sredstev slabo in kakšen učinek ima
doping na zdravje.
