Ali klišeji držijo? Se vozniki BMW, audijev in porschejev ali kakšne druge znamke statistično res obnašajo drugače v prometu in imajo manj tolerance do spoštovanja prometnih pravil? Ali pa je vse skupaj samo mit, na dejanske vzroke za nesreče pa bolj vplivajo starost voznikov, stanje cest ...?
V Združenem kraljestvu so napravili eno najbolj strokovnih analiz doslej in jo objavili v publikaciji Journal of Social marketing. Temeljno vprašanje, na katero je skušala študija odgovoriti, je bilo, ali je v enakih okoliščinah večja verjetnost, da bo nesrečo povzročil nekdo v avtu določene znamke kot pa druge. In dodatno, ali je višji odstotek agresivnih dejanj pri voznikih določenih znamk morda povezan z vplivom marketinga?
Eden vodilnih avtorjev raziskave, profesor družbenega marketinga na Univerzi West of England Alan Tapp je pojasnil dilemo: "Če so okoliščine v prometu enako porazdeljene, bi pričakoval, da bo tudi delež agresivnih dejanj med vozniki enakomeren." A glede na podatke britanskega transportnega ministrstva ni tako. Natančneje so namreč preiskali kar 400.000 nesreč, pri katerih je bil kot okoliščina naveden neki nevaren manever, kot je vožnja čez rdečo luč, prehitra vožnja, prehitevanje prek polne črte, nespoštovanje pravila na prehodu za pešce ...
Po besedah Tappa je značilni odklon oziroma večja verjetnost za agresivno vedenje s posledico nesreče pri voznikih tistih znamk, ki prek oglaševanja ali marketinga poudarjajo stvari oziroma položaj kot so "športna vožnja, 'poglejte me', kralj ceste ..."
In katere so te znamke? Vsaj za Združeno kraljestvo velja, da so statistično v nesrečah z nevarnim manevrom večkrat udeleženi vozniki znamk Subaru, Porsche in BMW, poročilo povzemajo pri The Guardianu. Na drugi strani so vozniki znamke Škoda ali Hyundai statistično občutno manjkrat udeleženi v podobnih situacijah.
Tapp je izluščil temeljni izziv, ki ga je razkrila študija glede voznikov najbolj tveganih znamk. "Seveda vse te znamke spoštujejo zakone in pravila, zato nočemo ničesar sugerirati. Ampak če imamo zdaj pred seboj podatke, ali bi morali zahtevati na proizvajalce in regulatorje, da znova preverijo moderne trženjske prijeme, saj morda negativno vplivajo na prometno varnost."
"Medtem ko proizvajalci vozil vgrajujejo vse mogoče inovativne asistenčne sisteme, da bi izboljšali varnost, pa vozila še vedno upravljajo živa bitja. In mi tem voznikom pošiljamo zelo mešane signale glede tega, kaj se od njih pričakuje, ko so za volanom."
Strokovnjak za marketing Mark Borkowski pa je dodal, da določeni proizvajalci že leta načrtno izvajajo marketing v smislu 'life-style' znamk, tudi prek oddaj in filmov kot so Top Gear, James Bond, Hitri in drzni ... "Nobena od teh predstavljenih izkušenj in prikazov vožnje ni realna, ampak ljudje, verjetno predvsem moški, vstopijo v takšne avte in si mislijo, da so postali del te znamke in zgodbe, pa čeprav se v tistem trenutku ne nahajajo na prelazu v švicarskih Alpah ali pa na večpasovnici v Los Angelesu."
Najbolj očrnjene znamke so se na ugotovitve študije že odzvale. Pri Porscheju so zagotovili, da je varnost njihovih uporabnikov najbolj pomembna. Tudi zato je vsak njihov kupec vabljen, da se udeleži posebnih 'izkustvenih' dogodkov na zaprti pisti, kjer lahko preveri svoje sposobnosti in bolje razume delovanje avta.
Pri Subaruju so opozorili, da se podatki iz študije navezujejo na čas med leti 2011 in 2015, od takrat pa se je znamka močno spremenila. Časi, ko je bil Subaru znan predvsem po svojih zmagovitih reli strojih, so minili. Danes so precej bolj družinsko osredotočena znamka, vsa njena vozila dosegajo pet zvezdic po Euro NCAP, opozarjajo.
Pri britanskem predstavništvu BMW so prav tako zagotovili, da jim je varnost na prvem mestu ter da ob spoštovanju vseh pravil tako tudi oglašujejo svoje avtomobile.
Za take ugotovitve pa res niso potrebne nobene vesoljske študije. Zavarovalnice imajo vse podatke o vrstah vozil, o krivdi ter vse ostalo. Dovolj je samo sortiranje podatkov po vozilih in krivdi .