Vozila predstavništev drugih držav v Sloveniji imajo pod določenimi pogoji možnost uporabe posebne registrske tablice. S takšnimi oznakami je vozilo jasno opredeljeno za uporabo najvišjih predstavnikov tuje države, za katere pa veljajo tudi številne ugodnosti. Med drugim Dunajska konvencija zagotavlja osebno nedotakljivost konzularnih funkcionarjev in sodno imuniteto, razen v primerih določenih civilnih tožb. V praksi so takšna vozila tudi precej bolj imuna za različne globe in kazni za prometne prekrške. Znane so zgodbe o milijonskih globah, ki jih New York ne more izterjati od diplomatov.
Ministrstvo za zunanje zadeve je sedaj predlagalo spremembe pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil, s čimer bi še razširili pravice do uporabe diplomatskih oznak. Trenutno namreč pravilnik onemogoča, da bi tovrstne oznake lahko uporabljali na tistih konzularnih predstavništvih, ki jih vodijo častni konzuli.
"Ministrstvo želi, upoštevaje Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih iz 1963 ... in ureditev v Republiki Sloveniji primerljivih državah, dopolniti trenutno veljavno ureditev v zvezi s statusnimi registrskimi tablicami vozil diplomatskih predstavništev in konzulatov ... s pravico do rabe statusne oznake 'CC' na osebnem motornem vozilu, ki je namenjeno rabi vodje konzulata na čelu s častnim konzularnim funkcionarjem," utemeljujejo na MZZ željo po razširitvi pravic in ugodnosti. Ob tem dodajajo, da novost predvideva zgolj oznako "CC", ki bi bila nameščena poleg običajne registrske tablice.
Čeprav so bile ločene oznake nekoč že v veljavi, jih je zdajšnji pravilnik odpravil oziroma so postale del registrske tablice. Na ministrstvu za infrastrukturo so pojasnili, da imajo v evidenci trenutno le pet vozil, ki imajo diplomatsko oznako CC.
Z oznako CC bo častni konzul vedno na delu
Dunajska konvencija sicer častne konzule ščiti nekoliko ohlapneje od poklicnih konzulov, saj je proti njim mogoče lažje sprožiti in voditi kazenske postopke. Vseeno pa tudi častni konzuli "med opravljanjem konzularnih nalog" ohranjajo večino privilegijev.
Na primer, za povzročitev prometne nesreče brez elementov kaznivega dejanja je mogoče proti njim sprožiti le civilno tožbo s strani tretje osebe za povzročeno škodo.
Glej glej, kdo vse jo bo lahko pribil na svoj avto
Častni konzuli v Sloveniji so le v manjši meri tujci, veliko več je Slovencev. Med drugim je častni konzul Južne Koreje Stojan Petrič, predsednik sosveta koncerna Kolektor, ki ima med drugim v lasti tudi Delo, pa Roman Lisac (Izrael), direktor košarkarske lige ABA, finančnik Marko Voljč (Mehika), nekdanji šef Petrola Marko Kryžanowski (Monako), Janez Škrabec (Maroko), ustanovitelj Rika ...
andrej.leban@zurnal24.si
kar naj se označijo, da bom vedel koga povozit
Še ena slovenska svinjarija.A ni dovolj,da že uni Pahorjevi pa cmerarjevi šoferji norijo?
In naenkrat bodo ti častni kozli postali naddržavljani, ki lahko delajo kar hočejo in jim nihče nič ne more.