Avto
80 ogledov

Za štiri in velikega psa

Kia ceed SW
1/14
Andrej Leban
Morda to ni tisti karavan, ki bi na vso silo promoviral kakšno svojo posebnost. A tisto, čemur je namenjen, kia ceed sportswagon opravi prav dobro.

Zadnje leto je bitka med karavani v nižjem srednjem razredu ostra, da je kaj. V ospredju novincev, kot so golf variant, škoda octavia, auris karavan in najnovejši civic tourer, so venomer litri, litri in še enkrat litri. Tisti, ki jih v prtljažniku ne zmorejo več kot 500 (focus, astra), so očitno v marketinškem jeziku postali pravi outsiderji, civic denimo ponuja kar 624 litrov prtljažnika. 

Kia ceed sportswagon jih ima okoli 100 litrov manj od civica in je dokaz, da so tudi tisti z nominalno manjšim lahko zelo uporabni družinski avtomobili. Notranjost prtljažnika, ki je zanimivo celo malenkost manjši kot pri predhodniku, je pametno zasnovano. V dvojno dno lahko skrijemo marsikatero drobnarijo, ki jo ne jemljemo vsak dan iz prtljažnika ali pa na trdi plastiki počivajo umazani čevlji in pohodne palice. Tudi nimajo vsi drugi karavani vodil za mehki rolo, ne manjkajo kljukice in 12 V napajanje.

Dodaten plus so peta vrata, ki so vpeta precej v globino strehe, tako da je ob odprtih vratih dostop v prtljažnik zelo enostaven. Podrta zadnja klop osnovnih 528 litrov razširi na zelo konkretnih 1.642 litrov, kar bi moralo zadostovati tudi pri občasnih selitvah bele tehnike in pohištva. Marketing v nekaj sekundnem reklamnem spotu takšnih stvari pač ne more prikazati.

Je pa za tretjo generacijo sportswagona ostalo na spisku še nekaj izboljšav, denimo bolj ravna podlaga ob podiranju zadnjih dveh naslonjal ali pa kakšen zamrežen bočni prostorček v prtljažniku, namenjen hitrim skokom po špecerijo.

Prijazen do voznika, morda celo preveč

Kot velika večina tovrstnih karavanov je ceed sportswagon namenjen dvema otrokoma, saj za tretji otroški sedež na zadnji klopi ni prostora. Zadnja sedeža nista nič posebnega, delita se v razmerju 1:2, prostornost za noge je dobra četudi zadaj sedijo odrasli potniki.

Testnik s predzadnjo opremo na spisku je imel zadaj še vedno ročni "pogon" stekel, kar je morda res ceneje, a s stališča družinske varnosti, da lahko voznik nadzira in po potrebi zaklene odpiranje, precej manj ugodno, da ne govorimo o tem, da so ročna stekla v tem razredu in s takšno umestitvijo opreme nekaj izrednega. Na splošno pa daje notranjost občutek kvalitetne izdelave in trajnosti, kot se to pričakuje od avta s sedemletno garancijo.

Karavanski ceed kot celota deluje všečno, poudarjen nizek nos mu vliva dinamično in na cesti opazno podobo, pričakovano se od klasične kombilimuzine prične razlikovati šele od sredine strehe dalje. Znotraj so ugotovitve enake, ukrojenost voznikovega okolja je po obliki izrazito evropejska. Čeprav je je manj, pa je še vedno prisotne precej trde plastike. Pogosto rabljena stikala so velika in zato enostavna za uporabo, o kakšni digitalizaciji, v katero zadnje čase včasih kar preveč na silo in premalo premišljeno silijo nekateri konkurenti, ni sledu. 

Kia ceed SW | Avtor: Andrej Leban Andrej Leban
Na volanu je odvisno od opreme lahko zelo veliko tipk, med drugim tudi tista za stopenjsko izbiro trdote volana. O uporabnosti takšne opcije se poraja resen dvom, saj volan v vseh treh režimih trdote deluje sila posredno, voznik je tako osiromašen za prvinski stik s podlago. 

Podvozje ne želi biti prembiciozno v nobeno smer, raje daje prednost zelo dobremu kompromisu med udobnim blaženjem grbin in povsem spodobni ter predvidljivi vožnji skozi ovinke. Da nima kakšnih športnejših želja, je nenazadnje tudi stvar pogona. 1,6-litrski dizel predstavlja vrh ponudbe. V svoji najmočnejši različici s 94 kilovati serijsko vključuje tudi stop&start sistem (v jeziku Kie ISG), ki v šibkejši 81-kilovatni različici gotovo nikoli ne povrne 300 evrov zahtevanega doplačila.

Močnejši dizel, kot je poganjal testnika, svoje delo opravlja vestno, čeprav je pa opazna luknja do naprednih evropejskih dizlov iste prostornine in podobne moči, saj so precej prožnejši že pri nižjih vrtljajih. Tudi sicer se zdi, da pri Kii nekaj "konjev" s papirja vedno nekam ponikne. Več kot bi si želeli, je tudi dizelskega hrupa v notranjosti avta.

S porabo dobrih šestih litrov je poraba dobra, kot vedno pa pride dizel zaradi cene v ospredje le pri intenzivni rabi ali izrazito avtocestni vožnji.

Še o ceni: uvoznik po uradnem ceniku za najmočnejšega dizla zahteva najmanj 19.690 evrov, za testnikovo opremo še skoraj dva tisočaka več, kar ob pogledu na cenike zelo talentiranih konkurentov zveni kot slaba šala. Po marketinško nerealno postavljeno ceno precej omilijo različni popusti, ki jo znižajo na veliko bolj smotrnih 17.100 evrov. Nikakor pa kia ni več sinonim za poceni avto. 

Pri avtomobilih z bleščavimi novostmi in tehničnimi bonbončki je pogosto kot pri zaljubljenosti. Ta slej ali prej mine, na dolgi rok pa vezo skupaj drži le ljubezen, ki zna ceniti tiste prave vrednote in marsikdaj tudi odpustiti kakšno hibo. Kia ceed sportswagon je avto za dolge proge, skoke čez plot zaradi popestritve odnosa pa prepušča drugim.

Podatki o vozilu (kia ceed SW 1,6 CRDi LX champion ISG)

Motor: štirivaljni, dizelski, 1582 ccm
Najvišja moč: 94 kW (127 KM) pri 4.000 vrtljajih
Najvišji navor: 260 Nm med 1.900 in 2.750 vrtljaji/min
Zmogljivosti: 193 km/h, 11,2 sek od 0 do 100 km/h
Prtljažnik: 528 - 1.642 litrov
Cena brez popusta: 21.640 evrov

Komentarjev 1
  • Rdečivrag 12:30 27.februar 2014.

    Vsi karavani nižjega srednjega razreda imajo nekaj minusov in nekaj plusov, a pri cee'du je verjetno slednjih največ, ko v sestavljanko dodaš še njegovo 7-letno garancijo, ki ji konkurenca še vedno iz nerazumljivih razlogov ne seže niti do kolen. Ob ...prikaži več upoštevanju popustov, ki so pri Kiji kljub vsemu verjetno največji, pa je tu še cena, kjer cee'd dokončno premaga večino. Sicer pa, če ne bi bilo tako, ne bi bil tako prodajno uspešen, da občasno prehiteva celo legendarnega golfa. Očitno se trg in kupci spreminjajo, stare legende s previsoko ceno pa izpodrinjajo novinci, kot je zgolj za evropske kupce dizajniran cee'd.