Podatki, ki jih je objavila Evropska komisija, so skrb vzbujajoči, in sicer zato, ker se je stanje prometne varnosti na ravni Evropske unije po koncu pandemije izboljšalo, Slovenija pa je med vsemi državami najbolj nazadovala. Za Slovenijo so pri Evropski komisiji zapisali, da beleži 54 mrtvih v prometu na milijon prebivalcev v 2021, kar je nad povprečjem EU. Število smrtnih žrtev sicer še naprej niha: po 22-odstotnem zmanjšanju leta 2020 se je število leta 2021 povečalo za 43 %. V primerjavi z letom pred pandemijo 2019 se je število smrtnih žrtev v prometu leta 2021 povečalo za 12 %, kar je največje povečanje v celotni EU.
Pomembno je 5-letno drsno povprečje
Odgovore smo poiskali pri Javni agenciji za varnost v prometu in neodvisni organizaciji, ki se ukvarja z varnostjo v prometu AMZS. Oboji odgovarjajo, da je treba na trende varnosti v prometu gledati tudi dolgoročno, slednji pa so glede varnosti v prometu dobri. Sploh glede na to, da je na slovenskih cestah vse več osebnih vozil in tudi transportnega prometa.
Na AVP na podatke, ki jih je objavila Evropska komisija, odgovarjajo, da slednji ne prikazujejo »obnašanja slovenskih voznikov«. Po mnenju AVP gre namreč za kratkoročni trend števila smrtnih žrtev na cestah, in sicer za leto 2021 v primerjavi z leti 2019 in 2020. Leta 2020 smo sicer v Sloveniji beležili najmanj smrti v prometu v zgodovini. Na AVP so nam posredovali podatke po petletnih drsečih povprečjih od leta 2013 naprej. Najmanj smrti v prometu se je zgodilo v obdobju med letoma 2017 in 2021. Izračun 5-letnega drsečega povprečja za obdobje 1.1.-31.10. 2018-2022 izkazuje 84,4 smrtnih žrtev, 1.1.-31.10. 2017-2021 86,8 smrtnih žrtev, 1.1.-31.10. 2016-2020 pa 90 smrtnih žrtev, "tako da je tudi glede na ta podatek zaznati trend zmanjševanja," pomirjajo na AVP.
Pojasnjujejo še, da so se trendi v prometni kulturi v času pandemije in po njej precej spremenili. Na to je "Agencija za varnost prometa sicer opozarjala že v času prvega pandemskega leta, 2020, in tudi skozi daljše obdobje izpostavljala, da prihaja kritično obdobje, saj stanje začasnega obdobja, ki je prineslo tudi mnoge stiske v družbi." Odgovarjajo, da to privede do zmanjšanja pozornosti udeležencev v prometu in s tem k poslabšanju prometne varnosti, saj promet ni bil del našega vsakdana kot poprej. Dodajajo, da je kljub vsem prizadevanjem na področju preventive sprostitev ukrepov žal prinesla več smrtnih prometnih nesreč, predvsem na račun neprilagojene hitrosti in napačne smeri oziroma strani vožnje. Pri tem ne gre zanemariti udeležbe v prometu pod vplivom alkohola. Med vzroki za nastanek prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola tudi letos do 15. oktobra prednjačita neprilagojena hitrost (484 prometnih nesreč) in nepravilna stran/smer vožnje (330 prometnih nesreč). Kombinacija teh dveh dejavnikov v povezavi s predhodnim uživanjem alkohola je bila letos po podatkih AVP do sredine oktobra usodna za kar 14 oseb.
Slovenske ceste iz leta v leto bolj obremenjene
Na AVP dodatno poudarjajo, da je treba vse trende na podlagi 5-letnih drsečih povprečij razumeti tudi v luči naraščanja obsega prometa, ki je, z izjemo leta 2020, v stalnem porastu. Samo leta 2021 se je po konservativni oceni promet glede na leto 2020 povečal za 15 odstotkov. Ob vse večjem obsegu prometa pa 5-letna drseča povprečja izkazujejo upad prometnih nesreč in njihovih posledic. Pri AVP trdijo, da je bilo v letu 2021 število prometnih nesreč neupoštevajoč pandemsko leto 2020 najnižje od leta 2017, prav tako tudi število prometnih nesreč s telesno poškodbo in smrtjo, hudih telesnih poškodb in lažjih telesnih poškodb. "Res pa je tudi, da je bilo smrtnih žrtev največ", odgovarjajo na AVP.
V tej luči izpostavljajo podatek, da poročilo ETSC navaja, da se je število smrtnih žrtev na cestah v EU27 leta 2021 skupno zmanjšalo za 13 % v primerjavi z letom 2019 in pri tem dodaja pomembno pripombo, da ni nikakršnega zagotovila, da bo ta napredek mogoče ohraniti, če se obseg prometa povrne na nivo, kot je bil pred pandemijo. "Da se je obseg že vrnil na nivo 2019, izkazujejo razpoložljiv podatki DARS-a. Do sredine letošnjega junija je bil obseg prometa na avtocestnem križu že na ravni leta 2019 (enako obdobje, torej od začetka leta do sredine junija 2019), v poletju in jeseni pa je že presegel obseg iz primerljivega obdobja 2019," pojasnjujejo na AVP.
AMZS: Nerealna primerjava let 2020 in 2021
Tudi na AMZS opozarjajo, da je treba na področju prometne varnosti spremljati dolgoročnejše trende. Delati zaključkov na podlagi primerjave zgolj dveh let po mnenju AMZS ne daje pravega vpogleda v določeno tematiko. "Še zlasti je nerealna primerjava let 2020 in 2021, saj je bilo v covidnem letu 2020 zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije covida-19 prometa bistveno manj. To je AMZS poudaril tudi ob analizi prometne varnosti za leto 2021, ki jo je pripravil v začetku letošnjega leta. Slednja, ravno zaradi nerealne primerjave 2021/2020, namreč temelji na daljšem časovnem obdobju. Analiza je pokazala, da je število umrlih na slovenskih cestah v 2021 sicer precej višje kot zadnjih pet let, vseeno pa je bilo januarja preuranjeno sklepati, da gre za začetek trenda izrazitega poslabševanja prometne varnosti," odgovarja Andrej Brglez, predsednik AMZS, ki dodaja, da poslabšanja ne kaže niti analiza podatkov za letošnje leto v primerjavi s preteklimi leti – do 7. 11. 2022 je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 82 ljudi. "Če izvzamemo kovidno leto 2020, za katerega smo že pojasnili, da za primerjanje ni realno, je to najmanj od leta 1997, za katerega razpolagamo z mesečnimi podatki o umrlih v prometnih nesrečah," pravi Brglez.
Andrej Brglez
Rešitev je v človeku
AMZS ob tem ponovno izpostavlja, da s temi podatki vseeno ne moremo biti zadovoljni – četudi bi v prometnih nesrečah umrla le ena oseba, bi bil to en umrli preveč. Izpostavljajo, da je bila prometna varnost ponovno zelo slaba pri motoristih in mopedistih, pri kolesarjih in pešcih. Razočarala je skromna raba varnostnega pasu: med umrlimi jih kar 42 odstotkov ni uporabljalo varnostnega pasu, kar je izjemno zaskrbljujoče. Še vedno je izrazita problematika alkoholiziranosti – lani je imelo 30 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom raven alkohola nad dovoljeno mejo.
V AMZS tudi že dlje časa izpostavljajo, da so dolgoročno k izboljšanju prometne varnosti pomembno prispevala mnogo varnejša in tehnološka izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu, zato bodo nadaljnji koraki do napredka in zmanjšanja števila nesreč z najhujšim izidom bistveno bolj zahtevni. "Vsekakor je izjemnega pomena, da se na infrastrukturnem delu v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest ter odpravljanj kritičnih mest. Vseeno pa ne smemo živeti v iluziji, da bomo z varnejšimi avtomobili in boljšo infrastrukturo rešili izzive prometne varnosti, saj je to nenazadnje povezano z gospodarstvom in ekonomsko situacijo na trgu. Potrebovali bi namreč enormno boljše plače ljudi, da bi si ti kupili varnejše avtomobile, in enormne količine denarja, ki bi ga vložili v prometno infrastrukturo. Rešitve bo zato treba iskati drugje – najhitreje in najceneje jih najdemo v tretjem stebru prometne varnosti, to je v človeku. Vsak si mora najprej sam pri sebi odgovoriti na vprašanje, kako se obnaša v prometu in zakaj ravna, kot ravna. Že če bi vsak sam začel bolj paziti nase in na druge, hkrati pa bi to počeli tudi vsi drugi, smo vsi varnejši in je krog sklenjen. In tako mora miselnost prometne varnosti potekati. Torej, vsak pri sebi – zase in za druge, lahko naredi največ," še pravi Brglez.
Potrebno bo osveževati znanje
V AMZS tudi menijo, da od udeležencev v prometu ne moremo pričakovati, da bodo sami vseskozi spremljali vse novosti, ki smo jim priča v prometu – tako na področju zakonodaje oziroma cestnoprometnih predpisov kot pri avtomobilski tehnologiji (npr. napredni asistenčni sistemi) in infrastrukturi. Zato menijo, da bi morali vpeljati sistemske rešitve vseživljenjskega izobraževanja udeležencev v prometu. To ne bi smelo temeljiti na ocenjevanju, temveč na osveževanju znanja in možnosti praktičnega usposabljanja. "Raziskave potrjujejo, da se vsak evro, vložen v preventivo, večkratno povrne, saj so prometne nesreče velik družbeni strošek – na več kot 1,6 milijona evrov je ocenjen družbenoekonomski strošek umrlega, k temu je treba dodati še stroške zdravljenja oziroma rehabilitacije poškodovanih v prometnih nesrečah, stroškov, ki gospodarstvu in družbi kot celoti nastajajo zaradi zastojev zaradi prometnih nesreč, nenazadnje pa je treba upoštevati posledice osebnih stisk svojcev umrlih v prometnih nesrečah in posameznikov, ki so v prometnih nesrečah utrpeli hude telesne poškodbe, ter njihovih družin," meni Brglez.
Da se sistematično delo z vozniki obrestuje, po mnenju AMZS dokazujejo analize stanja prometne varnosti mladih voznikov v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami – mladi so, kljub manj vozniškim izkušnjam, vse bolj varni vozniki.
Analiza starosti voznikov avtomobilov kot povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlimi udeleženci za dvajsetletno obdobje (glej graf) namreč kaže, da število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med najmlajšimi vozniki avtomobilov vseskozi upada. Tako pomembno zmanjšanje števila povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi vozniki, starimi med 18 in 24 let ter med 25 in 34 let, je po mnenju AMZS rezultat dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in najrazličnejših drugih preventivnih aktivnosti. Grafični prikaz podatkov nazorno prikazuje, da pri drugih starostnih skupinah – kljub bolj varnim avtomobilom in izboljšani cestni infrastrukturi, a brez sistematičnega dela z vozniki, napredka ni oziroma pri starostnih skupinah 45–54 in 65+ število povzročiteljev celo narašča. Ob tem AMZS izpostavlja, da bremena vseživljenjskega usposabljanja v prometu ni mogoče naprtiti le na ramena voznikov, temveč bi morala država najti način in vire izvedbe dodatnih izobraževanj, saj bi imela družba zaradi izboljšanja prometne varnosti tudi neposredne koristi v zmanjšanju stroškov, ki jih ima zaradi prometnih nesreč.
Na AVP zopet "nakladajo" in se izmikajo svoji odgovornosti. Premalo naredijo, a ogromno "nakladajo". Itaq na cestah je vse jasno. Takoj po omejitvah prometa zaradi kovida, je močno narasla hitrost in brezobzirnost nekaterih voznikov. Takih se nič ne prime. Kontrole… ...prikaži več prometa so stihijske in akcijske, pisarniško delo pa potencirano. Akcije in osveščanja s strani AVP pa takih brezobzirnežev ne dosežejo. Vedno pa lahko rečemo, da glede stanja duha, izobrazbe, alkoholnih hlapov in drog, kulture, ...,
Vsi parametri so bili popolnoma enaki za vse drzave. Tako, da lahko pisete romane in se izmotavate kolikor hocete, resnica je prisla na dan. Ve in vidi se, da je kriva vlada in seveda volilci, ki jo izvolijo. Skupna krivda vseh! BASTA!!!