"Tudi sam sem velikokrat utrujen sedel za volan. Po dirki me je čakala naporna pot domov, včasih se sploh ne spominjam, kako sem prevozil pot med Beogradom in Zagrebom. Ob današnji gostoti prometa ne bi prišel živ na cilj," se spominja nekdanji voznik relija Brane Küzmič, danes inštruktor varne vožnje. "Utrujeni vozniki so danes še večja težava zaradi sprememb življenjskega sloga, saj so duševne obremenitve na delovnem mestu precej hujše," meni.
Podcenjujemo čas dneva
Na policiji pravijo, da nimajo zbranih podatkov o tem, za koliko nesreč tipa "zavil iz neznanega vzroka" je bila vzrok utrujenost, čeprav Marjan Bilban, predstojnik Zavoda za varstvo pri delu v Ljubljani, v študiji navaja, da po nekaterih izsledkih iz tujine botruje celo do 20 odstotkom nesreč. Te se zgodijo predvsem na avtocestah, kjer je veliko monotone vožnje.
Poleg dolžine prevožene poti na možnost nesreče zelo vpliva čas dneva zaradi tako imenovanega cirkadianega ritma zaspanosti. Statistično najbolj nevarne ure, da sicer zdrav voznik zaspi za volanom, so med polnočjo in 4. uro. Zlasti med koncem tedna so zaradi življenjskega in socialnega ritma še posebno ogroženi mlajši moški ali tisti, ki se vračajo iz nočne izmene. Drugo najbolj nevarno obdobje je med 20. uro in polnočjo, zelo veliko nesreč zaradi padca zbranosti kot posledice cirkadianega ritma zaspanosti pa je še med 16. in 17. uro ter med 6. in 7. uro.
Bilban navaja številne dejavnike (alkohol, motnje spanja, drugi bolezenski znaki), ki dodatno vplivajo na možnost nesreč zaradi zaspanosti oziroma utrujenosti.
"Vsak voznik bi moral biti dovolj samokritičen, da prepozna, kdaj se zaradi utrujenosti ne bi smel usesti za volan, ali pa bi moral med vožnjo napraviti postanek s krajšim dremežem. Ko ste utrujeni, je odzivni čas veliko daljši," opozarja Küzmič, ki pa se zaveda, da je vzgoja v tej smeri dolgotrajen proces.
Tehnika rešuje življenja
"Že tudi v nižjih razredih avtomobilov so na voljo napredni pripomočki, ki pomagajo preprečevati nesreče zaradi nezbranosti. Težava je le, da se jim večina voznikov zaradi strahu pred nečim novim ali zaradi cene raje izogne. A to ni pravi pristop, treba se je prilagoditi napredku," svetuje inštruktor.
KAKO LAHKO AVTO POMAGA PRI ZBRANOSTI
-
- asistenca za prehitevanje - avtomobil voznika opozarja na vozila v mrtvem kotu, v primeru poskusa prehitevanja v takšnem primeru sledi še jasnejše opozorilo.
- asistent za budnost - prek različnih senzorjev avtomobil spremlja voznikovo obnašanje. Če oceni, da se obnaša nezanesljivo, predlaga takojšnji postanek.
- radarski tempomat - razbremeni voznika, saj samodejno prilagaja varnostno razdaljo do spredaj vozečih vozil. Naprednejši sistemi so prilagojeni tudi za vožnjo v popoldanski konici z veliko ustavljanja in speljevanja.