Že dlje časa tečejo razprave o spremembah na področju plakatnega oglaševanja ob državnih cestah in avtocestah. Če je bil dosežen družbeni konsenz, da je treba tovrstno oglaševanje prepovedati oziroma vsaj natančneje regulirati, in je bilo zaznati tudi politično voljo, pa se je na koncu vse skupaj (znova) izjalovilo.
Še lani septembra so nam na infrastrukturnem ministrstvu, ki ga vodi Jernej Vrtovec, zatrdili, da bodo dodatno vzpostavili varovalni pas za oglaševanje ob državni cesti zunaj naselja. Razširili pa bi tudi pas, v katerem ob avtocesti ne bi smeli biti postavljeni oglasi. Merjeno od zunanje meje cestnega zemljišča bi tako ob avtocesti veljala prepoved postavljanja oglasov v širini 90 metrov, ob glavni cesti izven naselja 75 metrov, na regionalni cesti pa 65 metrov.
Urejanje oglaševanja v javnem prostoru naj bi na novo uredili kar v treh zakonih. Poleg zakona o cestah še v zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki spada pod resor zdaj ministra v odstopu Jožeta Podgorška, in zakon o urejanju prostora pod okriljem okoljskega ministra Andreja Vizjaka.
Zakon o cestah, na katerega je državni svet v začetku aprila sicer izglasoval veto, pa lani napovedanih sprememb ne vključuje. Spremembe so izpadle tudi iz zakona o kmetijskih zemljiščih, medtem ko je zakon o urejanju prostora (ZUrep-3) razočaral.
Pri Vrtovcu obljubljali očiščenje, nato obrnili ploščo
Predvsem je poveden preobrat glede zakona o cestah, saj so še jeseni v kabinetu ministra Vrtovca prav odstranitev plakatov iz bližine cest navajali kot poglavitno pridobitev novele. A po usklajevanju na vladi konec decembra, ko so svoje dodali še gospodarski interesi, je v državni zbor romala močno spremenjena različica zakona, v kateri o varovalnem pasu ni bilo več govora. Tudi na infrastrukturnem ministrstvu so obrnili ploščo.
"Oglaševanje je treba sprejemati kot gospodarsko dejavnost, saj je eno izmed najpomembnejših tržno komunikacijskih orodij sodobnih podjetij. Ker ta panoga deluje po principu 'bodite vidni' je povsem razumljivo, da se težnje po postavljanju oglaševalskih objektov usmerjajo v območje cest, saj na ta način dosežejo oglaševalska sporočila največje število naslovnikov," so 'nove okoliščine' za Žurnal24 pojasnili na ministrstvu.
"Oglaševanje je treba sprejemati kot gospodarsko dejavnost, saj je eno izmed najpomembnejših tržno komunikacijskih orodij sodobnih podjetij."
Ugotovitev ministrstva o pomenu plakatov ob cestah
"V predlogu zakona so bile na podlagi usklajevanj z laično in strokovno javnostjo spremenjene posamezne prvotno predlagane rešitve. Tako je bil iz predlaganih rešitev umaknjen 'varovalni pas za postavljanje objektov za oglaševanje ob državni cesti', ob ugotovitvi, da je ta problematika že urejena s 35. členom novega Zakona o urejanju prostora, ki je bil sprejet 17. 12. 2021 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 199/21."
Kot menijo na ministrstvu, ta določba omejuje oglaševanje zunaj poselitvenih območij na način, da prepoveduje postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje v območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. "Glede na navedeno ni bila več izkazana potreba po dodatnem urejanju področja oglaševanja ob državnih cestah zunaj varovalnih pasov."
Za prepoved oglaševanja ob avtocestah so si v preteklosti zelo prizadevali tudi na Darsu, saj po njihovem mnenju velikanski plakati jemljejo pozornost voznikom pri velikih hitrostih. Prosili smo jih za komentar, kako ocenjujejo spremenjeno stališče odločevalcev in dobili zelo kratek odgovor: "V družbi DARS bomo spoštovali vse rešitve v področni zakonodaji, ki jih bo sprejel zakonodajalec."
Iniciativa: Vsakomur je jasno, da bodo ostali
V Iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev nasprotno menijo, da spremembe, predvidene v zakonu o urejanju prostora niso zadostne. "Naše mnenje je, da sprememba ne rešuje smetenja z oglasnimi panoji vse povprek. ZUrep-3 namreč določa prepoved oglaševanja v območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, in niso v poselitvenih območjih. Če pogledamo, kje vse stojijo oglasni panoji ob naših avtocestah, je vsakomur hitro jasno, da bo veliko objektov ostalo tudi po uveljavitvi zakona, saj stojijo na zazidljivih parcelah, ki spadajo v poselitvena območja," opozarja Robert Hočevar iz omenjene iniciative.
Sleherniku naj bo zagotovljena varnost, da bo poskrbljeno za okolje, naravno in kulturno dediščino in da se oglasi ne bodo vsiljevali, ampak da bi vsak imel možnost izbire.
Zahteva iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev
"Ta problem bi reševal razširjen varovalni pas, ki je bil predviden v Zakonu o cestah. Poleg tega bo prepoved oglaševanja pričela veljati šele 31. decembra 2024, do takrat pa imajo lokalne skupnosti čas, da določijo meje poselitvenih območij v svojih prostorskih aktih. Glede na to, da imajo lokalne skupnosti interes za čim obsežnejše oglaševanje, ker je to tudi del njihovih prihodkov, predvidevamo, da bodo poselitvena območja razširili, kot jih bodo lahko."
Prepoved oglaševanja bo pričela veljati šele 31. decembra 2024, do takrat pa imajo lokalne skupnosti čas, da določijo meje poselitvenih območij v svojih prostorskih aktih.
Hočevar opozarja tudi na prekomerno oglaševanje v poseljenih območjih. "Tu imajo lokalne skupnosti že moč, da zadevo uredijo tako, da bi bilo sprejemljivo za prometno varnost, zdravje ljudi in da bi bila zagotovljena kvaliteta bivanja na splošno. Že trenutno stanje nam hitro pove, da tega interesa nimajo," pravi.
Rešitev vidi v krovnem zakonu, ki bi transparentno urejal oglaševanje za vsak košček Slovenije in bi človeka postavil na prvo mesto s tem, da bo "sleherniku zagotovljena varnost, da bo poskrbljeno za okolje, naravno in kulturno dediščino in da se oglasi ne bodo vsiljevali, ampak da bi vsak imel možnost izbire. Tudi za poselitvena območja bi morali predpisati minimalne zahteve, katerih bi se morale lokalne skupnosti držati in za neupoštevanje zahtev tudi odgovarjati."
Kaj pa naslednja vlada?
V iniciativi so pred volitvami poslali vprašanja na stranke o njihovem stališču glede obcestnega oglaševanja. Stranke aktualne vlade so po pričakovanjih podprle ureditev, kot jo določa Zakon o urejanju prostora. Gibanje Svoboda in Socialni demokrati, ki bosta zelo verjetno sestavljali novo koalicijo, v lastnih programih temu področju niso namenile prostora, a naj bi stranki podpirali nadaljnje reševanje problematike. Je pa imela ureditev področja v programu zapisana Levica, še ena verjetna koalicijska partnerica naslednje vlade.
Tresla se je gora, rodila se je miš, kot pravi Marcel Štefančič. Revežu se je dogajalo, da so ga včasih, od izgorelosti dajali ležat za 10 minut, če je bilo le mogoče Miši Molk v nederje, ali pa je izsilil,… ...prikaži več da so ga položili kar med njena sočna bedrca, kjer je sesal mezinček
Vprašanje za milijon dolarjev: koliko panojev je postavljenih na črno brez dovoljenj, pogodb, brez plačevanja najemnine na parcelah v lasti države? Za dva primera vem ampak kolk jih je še....
Pohlepneži se obnašajo in delajo zakone kot da je država njihova last, naj še naredijo da bo vsak rabil uradno dovoljenje da bo lahko na svojem stal. Oni pa se igrajo z vsem mimo črke zakona in iščejo svoje luknje v zakonu.