Raztresenih voznikov je zaradi stresa in hitrega tempa življenja na cestah vse več. Prav zato se tudi potrošniki vedno bolj zavzemajo za napredne sisteme za pomoč voznikom, ki v zadnjih letih postajajo del ponudbe večine proizvajalcev vozil. In to ne le najdražjih, sistemi se selijo tudi v najmanjša vozila.
Eden od naprednih asistenčnih sistemov, ki ga tudi strokovnjaki za varno vožnjo še posebej izpostavljajo kot pomemben mejnik za varnost v prometu, je sistem za zaznavanje nevarnosti trčenja in samodejnega zaviranja v sili.
Sistem preprečil 38 odstotkov naletov od zadaj
Kako pomemben je sistem za samodejno zaviranje, opozarjajo tako v ZDA, kot v Evropi in Avstraliji. V raziskavi ameriškega Inštituta za varnost v cestnem prometu (IIHS) je od 20 do 50 odstotkov voznikov (odvisno od tipa vozila) pritrdilo, da jim je omenjeni sistem pomagal, da niso bili udeleženi v nesreči. Pozitivne učinke sistema navaja tudi evropska neodvisna organizacija za teste trčenj Euro NCAP. Ta je ob podpori avstralske sestrske organizacije ANCAP objavila študijo, ki dokazuje, da so bila vozila, opremljena s sistemom samodejnega zaviranja pri nizkih hitrostih, udeležena v 38 odstotkih manj prometnih nesreč z naletom od zadaj, kot tista vozila, ki tega sistema niso imela.
Kamera in lidar zaznavata ovire na cesti
Tehnologija deluje s pomočjo senzorjev, oziroma dveh tipal, vgrajenih v ohišje na notranji strani vetrobranskega stekla. Eno tipalo je mono kamera. Njena funkcija je prepoznavanje objekta. Programska enota je nastavljena tako, da zaznava obliko objektov pred seboj. Zna ločiti med hišo in avtomobilom. Na osnovi prepoznavanja oblike objekta kamera definira približno oddaljenost, ne pa natančno. Toyotin tehnični strokovnjak Sandi Štukelj namreč pojasnjuje, da izraz mono kamera pomeni podobno, kot če bi gledali z enim očesom. Takrat nimamo občutka za globino. Kamera zaznava objekte od 50 do 100 metrov pred vozilom.
Drugo tipalo je lidar, oziroma sistem prepoznavanja razdalje s pomočjo žarčnih meritev, ki deluje po podobnem principu kot laserski policijski merilniki. Njegova funkcija je natančno merjenje razdalje med našim vozilom in oviro oziroma avtomobilom pred nami, ter preprečevanje trka v oviro ali zmanjšanje posledic trka. Najbolj učinkovito sistem deluje, ko oba senzorja zaznavata oviro na enak način, to je pri nižjih hitrostih. V primeru lidarja to pomeni razdaljo 10 do 15 metrov.
Sistem zna samodejno zavirati pri hitrostih med 10 do 80 km/h, pri Toyoti pa zagotavljajo, da se vozilo samodejno zaustavi do hitrostih 30 km/h, pri višjih hitrostih sistem zavira in ublaži posledice nesreče. Pot zaustavitve je odvisna tudi od pogojev na cesti (dež, sneg, poledica) in stanja obrabljenosti pnevmatik. Sistem deluje povsem samodejno, sicer ga je možno med vožnjo s pritiskom na stikalo tudi izklopiti, a se bo vsakič, ko na novo zaženemo vozilo, sam vklopil.
Test s pomočjo stoječe ovire
Sistem smo preizkusili še v praksi na poligonu varne vožnje, v prisotnosti inštruktorja varne vožnje. Pri tem smo uporabili posebno napravo, ki so jo je v namen testiranja odobrili pri Toyoti in predstavlja nepremično oviro, v našem primeru vozilo. Če bi test naredili z veliko kartonasto škatlo, učinek ne bi bil 100-odstotno zagotovljen, pojasnjuje Štukelj: "Lidar senzor meri odboj valovanja od objekta. Odvisno od strukture objekta, njegove gostote in kota merjenja je lahko odboj drugače sprejet. Podatki so lahko zato tudi nenatančni. Da ne bi imela vsaka država svojo kocko iz različnih materialov, je Toyota naredila takšno, da v vseh državah zagotovi enake pogoje testiranja sistema,“ pojasnjuje Štukelj.
Na testu z modelom toyota avensis sem omejevalnik hitrosti nastavili na hitrost 30 km/h in zapeljali proti stoječi oviri. Zavore se nisem dotikal, roke sem imel na volanu. Ko je sistem zaznal, da ne bom zaviral, me je na to opozoril z zvočnim signalom (piskom) in hkrati še z vizualnim signalom, rdečim opozorilom z napisom "zaviraj" na digitalnem zaslonu med merilniki. Ker tudi na obe opozorili nisem zavrl avtomobila, je sistem v avensisu to storil sam. Kljub hitrosti 30 km/h se je še pravočasno ustavil pred oviro.
Vajo smo ponovili desetkrat, sistem pa je v vseh desetih poizkusih delo opravil stoodstotno. To je dokaz, da tehnika res deluje in je zmožna preprečiti nalet v vozilo od zadaj, če je voznik nezbran. "V osnovi tem sistemom pravimo podporni sistemi, ki ne nadomeščajo voznika, ampak mu zgolj pomagajo v kritičnih situacijah.“
O sistemu za samodejno zaviranje v sili smo povprašali priznana slovenska inštruktorja varne vožnje.
Boštjan Paušer (inštruktor varne vožnje pri izobraževalni organizaciji B&B).
Andrej Brglez (avtor oddaje Avtomobilnost in inštruktor varne vožnje)
pismu si džek, ko imaš xc60tuki maš oceno za svoj strojhttp://www.caranddriver.com/volvo/xc60http://www.topgear.com/car-reviews/volvo/xc60
Pa dobro no, kakšno znanost delate iz tega! Tak sistem ima XC60 že 6 let (koliko je pri hiši) in gre za del serijske opreme vozil, za doplačilo pa je tudi bil navoljo prilagodljivi tempomat ki deluje do 200km/h. Ampak… ...prikaži več ker je zdaj to vgradila Toyota ali katera druga znamka je pa to wau :S
Sistemi, ki ti pri vožnji samo pomagajo, te pa ne nadomeščajo so vredu. Nimam pa rad sistemov, ki te v vožnji nadomestijo, samodejna vožnja, avtomatski menjalnik, tempomat...