Da sedim in vozim nenavaden avto, sem se zavedal ves čas testiranja. Še preden sem sam opravil z začetnim odobravanjem nad vpadljivim zunanjim dizajnom torresa, njegovo lepo sestavljeno ter uporabno notranjostjo in nad dolgim seznamom raznih naprednih pomagal, so na sceno stopili številni mimoidoči in mimovozeči. Že prvi dan testa sem opazil možakarja, kako je poleg parkiral svojega kompaktnega suva, izstopil in začel fotografirati torresa.
Pravilno sem zaslutil, da je to šele začetek. Le malo kasneje se je gruča mladcev na pločniku ustavila in začela kazati name in avto. Na avtocesti me je po levi dohitel nek passat, a ne tudi prehitel. Ko sem pogledal v levo, so bili na steklu nalepljeni obrazi potnikov, ki so razpravljali, googlali in se čudili, kaj vidijo. Na vsak način so želeli uganiti znamko. "Ta pa stane vsaj 50 jurjev, a ne?", me je zasliševal znanec.
Kako so se vrteli vratovi pešcev in drugih avtomobilistov, bi lahko navajal še dolgo. Piko na i pa je postavil vsega živega in voznega navajeni črpalkar, ki je izmenoma buljil v nadzorno kamero in se stegoval mimo stojala z žvečilkami na blagajni, da bi bolje videl skozi okno. "Pa kaj je to za en avto?" je ustrelil vame namesto recitata pozdrava, ponudbe za vitreks in zneska za bencin. In res, kaj je to za en avto? Evropejec, američan, kitajec, korejec …?
Morali so pogledati na okvir tablice
Ime mu je torres, kateri znamki pripada, pa je malo manj poučenim skoraj nemogoče uganiti. Nobenega prednjega ali zadnjega dodatnega napisa ali logotipa. Pravzaprav ne pomnim, kdaj sem nazadnje sedel v avtu, ki je tako dobro skrival poreklo. Da za njim stoji korejska znamka Ssangyong, je bilo mogoče razpoznati le po izpisanem reklamnem napisu na okvirju tablice. Le malo ljudi namreč pozna znamkin logotip, ki so ga diskretno nosila 20-palčna platišča, samo še eden dodatni je na volanu.
Kot da znamka ne vedno bleščečega renomeja tudi na ta način poudarja, da so začeli povsem znova, bistveno drugače. V resnici je verjetno v ozadju 'brezimnosti' tudi dejstvo, da je po žongliranju z lastništvom med nekdanjimi kitajskimi in indijskimi lastniki znamka Ssangyong zdaj znova trdno v korejskih rokah. Novi lastnik KG Group je napovedal tudi ukinitev imena Ssangyong, nadomestilo ga bo ime KG.
Torres je dokaz, da Korejci danes razmišljajo povsem drugače. In da so tokrat predvsem zelo dobro preučili (evropski) trg in njegove želje. Nič več oblikovnih kakofonij, s katerimi so si pri Ssangyongu v zadnjih letih prislužili številne 'nagrade' za najgrši dizajn. 4,7 metra dolgi torres upošteva preizkušene prijeme, pri katerih je poudarek na oglatih linijah in s katerimi sicer izraža drzno robatost, a tudi skladnost. Nekateri v njem vidijo kopiranje Jeepa, drugi Land Roverja, a ne eno ne drugo ni slabo, če ostaja v mejah dostojnega.
Na vsak način je Ssangyong ali kakor mu bo že ime s torresom začel povsem nov, všečen oblikovalski jezik. S svetlobnim podpisom so ohranili samostojnost tako spredaj kot zadaj, piko na i dodajo nekateri 'fejk', a povečini domiselni detajli - močno, tudi barvno poudarjen C stebriček, poudarjena izboklina na zadnjih vrat za kvazi rezervno kolo, prtljažna ročica, plastična ušesa na motornem pokrovu za pritrjevanje … Testni avto je imel najvišjo serijsko opremo premium, kar je prineslo še 20-palčna kolesa.
Prav nič začetniški niti od znotraj
V notranjosti preseneti prijazna in sodobna ureditev. Prisekan volan dobro sede v roke, sedeži pa lepo objemajo telo. V najboljši opremi sta prednja dva ne le ogrevane, temveč tudi hlajena. Zadnji potniki se prav tako ne bi smeli pritoževati, prostora je ugodno dovolj, naslonjalom se lahko nastavlja kot. Pred sredinskim sedežem se med nogami pričakovano nahaja greben.
Voznik ima pred seboj sodoben kokpit z ozkim voznikovim zaslonom, velikim 12,5-palčnim sredinskim in še dodatnim 8-palčnim za upravljanje s klimatizacijo. Posledično je fizičnih gumbov malo. Rokovanje je z infozabavnim vmesnikom je presenetljivo dobro, torres ne deluje prav nič začetniško oziroma bi na tem področju lahko pustil za seboj marskatero bolj renomirano znamko. Seveda pa tipkanje po steklu po ikonah nikoli ne more nadomestiti hitrega in zanesljivega gumba. Na Carplay oziroma Android Auto se je treba priklopiti prek kabla in USB-A vtiča.
Pozitivno me je presenetil tudi glede različnih asistenčnih sistemov, s katerimi je avto že od vstopne različice naprej kar bogato napolnjen. Radarski tempomat in ohranjevalnik smeri delujeta bolj nežno kot v marsikaterem (evropskem) konkurentu, tu je opozorilo na mrtvi kot, pa za prečni promet pri vzvratni vožnji, samozatemnitveno ogledalo, električna prtljažna vrata … V prtljažniku je nekaj čez 700 litrov osnovnega prostora, kar zadostuje tudi za intenzivno družinsko in avanturistično rabo.
Meje postavljata motor in podvozje
Vožnja torresa zavisi od njegove uporabe, kompromisi tukaj postanejo bolj očitni. To ni športno vozilo, niti glede pogona niti podvozja. Slednje je kar udobno in dobro sodeluje z volanom, na relacijah bo torres prijazen sopotnik. Ni pa namenjeno divjanju, že nameščene "all-weather" gume opozarjajo, da gre za generalno, ne specialistično namembnost. Torres se sicer ne sramuje svojega 4x4 pogona, ki je dobrodošla opcija v razredu. Pri znamki pravijo, da je zmogljiv, ima tudi elektronsko sredinsko zaporo diferenciala ter pomočnika za spust.
A prej ali slej tudi na terenu vse zavisi od vstopno-izstopnih kotov, še bolj pa od motorja, ki pa je pri torresu le eden in sicer 1,5-litrski s 120 kilovati. Moči ima načeloma še dovolj, ni pa v ozadju dizelskega navora. Pri testnem avtu je bil vgrajen Aisinov šeststopenjski avtomatski menjalnik, ki tudi ne deluje ravno kot zadnji krik tehnologije. V navezi z motorjem sicer zagotavlja soliden pospešek, a še precej bolj pade v oči njegova žeja. Na testnem krogu je zahteval 9,5 litra bencina, v standardnem motornem programu. Ob za ta rang vozil skromnem 50-litrskem rezervoarju to pomeni prepogoste obiske bencinske črpalke.
Ssangyong, ki se ga ne kupi le zaradi cene
Torres je naredil tisto, kar pred njim že dolgo ni noben ssangyong - še bolj kot na racionalnost je zaigral na čustva in to pozitivna. Seveda ostajajo določeni odmiki oziroma kompromisi, zlasti pri motorju, a na drugi strani prijetno preseneti ne le z zunanjim dizajnom, temveč tudi z notranjim udobjem in prostornostjo. Da verjamejo v svoj izdelek, pri znamki dokazujejo s petletno tovarniško garancijo.
Kot glavni adut proti širokemu krogu konkurentov, med katerimi so kia sportage, hyundai tucson, škoda karoq in drugi, pa izpostavlja ceno. Vstopni torres, seveda z istim motorjem, a ročnim menjalnikom in dvokolesnim pogonom, stane od slabih 31.900 evrov dalje. Testni avto z zares zelo širokim naborom opreme je na ceniku vreden 44.499 evrov. Manj kot bi pričakovali na prvi ali celo drugi pogled.
Podatki o testnem vozilu (ssangyong torres 4x4, premium)
Motor: bencinski, štirivaljnik, 1.497 ccm,
Moč: 120 kW (163 KM) pri 5.000 vrt.
Navor: 263 Nm pri 1.500 vrt.
Mere v mm (D x Š x V, medosje): 4.700 x 1.890 x 1.710; 2.680
Prtljažnik v litrih: 703-1.662
Zmogljivosti: 194 km/h, pospešek 9,4 sek od 0 do 100 km/h (neuradni podatek)
Poraba: 9,5 l/100 km
Cena: 44.499 €
1,5 l bencin, 163 KM, v terencu? Hahahahaha....
Mislim, da je rekel ”jajc”! Špoštovanje si je potrebno prej prislužiti. Lahko pa si ga tudi popolnoma zapraviš kot MB z A-jajčkom ;-)
Nasmejal se se avtorjevi bujni domišljiji kako naj bi neznanci, ki jih je srečeval na poti, "dol padali" ko so zagledali avto... Tudi navedeni podatki za motor delno razlikujejo od zastopnikovih. Ta navaja nekaj višji navor, 280 / 1.500 -… ...prikaži več 4.000 in ne 263 kot piše v članku!? Vendar je to za tak avto premalo in prešibek motor je glavna hiba vozila! Posledično pa premajhen navor doprinese, da je poraba bistveno previsoka, še posebno glede na primerljivo konkurenco, kar izniči morebitne prednosti.