Pojasnilo: Prevelika hitrost je med glavnimi vzroki za nastanek prometnih nesreč, tudi takšnih z najhujšimi posledicami. Žurnal24 kot odgovoren medij zato zagovarja spoštovanje prometnih predpisov kot ključen ukrep za varnost vseh udeležencev. Vseeno pa je v realnem prometu veliko situacij, ko so omejitve hitrosti nedosledne ali nerazločne, meritve hitrosti pa se izvajajo tudi tam in na način, kjer nimajo vpliva na varnost udeležencev - po domače v stilu inkasanstva. Ker je ponudba detektorjev radarjev v Sloveniji zelo razširjena, med njimi pa velike razlike, smo se odločili za preizkus v živo, da ne bi uporabniki plačevali in se zanašali na nekaj, kar jim v resnici ne bo pomagalo.
Pred časom je veliko prahu dvignilo razkritje, da celo uradni voznik enega od slovenskih ministrov v vladi uporablja tako imenovani radarski detektor. Te napravice naj bi bile sposobne z zvočnim in svetlobnim signalom opozoriti voznika, če v bližini zazna merilnik hitrosti policije ali redarstva. V svoje avtomobile si jih je v zadnjih letih pod vetrobransko steklo namestilo ogromno Slovencev, saj jih slovenski zakon za razliko od marsikatere sosednje države tolerira. Nas je zanimalo, kako učinkoviti so.
Izkoristili smo priložnost, ko je Urad za meroslovje na terenu testiral različne tipe v Sloveniji uporabljenih merilnikov hitrosti, in skupaj z revijo Avtofokus napravili krajši test treh radarskih detektorjev.
Prvi je bil znamke Kiyo in je sodil med nizkocenovne izdelke. Lastnik ga je po svojih zagotovilih kupil prek znane kitajske spletne trgovine po akcijski ceni 19 evrov. Isto različico detektorja so pred leti agresivno tržili tudi na slovenskih spletnih straneh, naslednik nove generacije pa ima danes v Sloveniji ceno 89 evrov.
Drugi detektor je bil tipa Genevo One M in naj bi sodil med najbolj napredne na trgu, saj se hvali s prepoznavo celo najbolj naprednih 3D radarjev. Med lastnostmi proizvajalec navaja napredno filtriranje lažnih alarmov, prek GPS modula pa je mogoče enostavno vnašati lokacije lažnih točk, kjer prihaja do morebitnih motenj drugih naprav. Obljubljenim zmogljivostim je primerna cena detektorja, 799 evrov.
Tretji detektor je bil vgradni Genevo Pro, ki sodi v najvišji rang tovrstnih naprav. Njegova cena je konkretnih 1.599 evrov. Obljublja vsaj takšne lastnosti kot zgornji detektor, njegova prednost poleg nevidnosti pa je, da ima senzorje vgrajene precej nižje v bližini motorne maske in je zato lahko še precej bolj učinkovit. Tako kot njegov cenejši brat ima programsko opremo, ki jo proizvajalec stalno posodobalja in vanjo vnaša nove vrste radarjev.
Test detektorjev proti laserski pištoli
Proti omenjenim trem detektorjem smo najprej usmerili več modelov laserskih merilnikov, med katerimi večino uporablja tudi slovenska policija. Učinkovitost detektorja je bila zelo odvisna od načina, kako je "strelec" meril. Izkazalo se je, da detektor, ki je nameščen na vetrobransko steklo avtomobila, ozkega laserskega žarka zelo verjetno sploh ne bo zaznal, saj smo na razdalji prek 100 metrov brez težav "merili" hitrost tako, da smo žarek usmerili v registrsko tablico ali spodnji del motornega pokrova. V tem primeru se "mobilna" detektorja nista oglasila. Oglašal se je le najdražji, vgradni detektor.
Šele ko smo merili z laserskim žarkom nekoliko višje pod vetrobransko steklo, sta se oglasila tudi preostala dva detektorja.
Vendar pa je treba na tem mestu opozoriti na dejstvo, ki se ga ogromno kupcev detektorjev na začetku ne zaveda: laserski merilnik za izmero hitrosti potrebuje lahko celo manj kot sekundo, v tem času pa bo opozorilo detektorja dovolj le v toliko, da boste zaznali "težavo", nikakor pa ne bo časa za bistveno zmanjšanje hitrosti.
Test detektorjev proti dopplerskemu merilniku
Nato smo trojico detektorjev postavili še pred izziv dopplerskega merilnika. Šlo je za 3D radar Gatso RT4, ki je precejšnja novost na trgu in sodi v najbolj zmogljivo generacijo merilnih naprav, saj lahko spremlja in izmeri hitrosti kar 32 vozil - hkrati! En primerek je od lani že tudi v Sloveniji, imajo ga redarji, ki pokrivajo Celje in okoliške občine.
Pri testni vožnji mimo postavljenega testnega radarja ga je prepoznal le detektor Genevo One M. Zaznal ga je že veliko pred postavljeno lokacijo in nanj opozoril z zvokom in naraščajočo skalo signala, nato pa celo tako, da je prijazen ženski glas dejal: "Gatso". Ta tip detektorja lahko namreč po razlikah v frekvencah ločuje med napravami različnih proizvajalcev.
Vgradni detektor Genevo Pro se ni odzval. Vendar pa je bržkone edini razlog za to, da njegova programska oprema še ni bila prilagojena razmeroma novemu tipu radarja. Njegov cenejši in bolj razširjeni brat, ki je merilnik prepoznal, je namreč tovrstno posodobitev prejel šele pred kratkim. Popolnoma nem pa je pred zmogljivim radarjem ostal tudi najcenejši izmed trojice, detektor Kiyo.
Da je slednji daleč najmanj zanesljiv, se je izkazalo, ko smo se z njim zapeljali po ljubljanski obvoznici. Pred predorom Golovec, kjer je v ohišju policijski dopplerski radar razmeroma starega tipa Multanova CD, je bil Kiyo tih, medtem ko se je brez potrebe oglasil takoj nato pri vožnji skozi predor. Z lažnimi alarmi se je oglašal še tudi pri vožnji mimo bencinskih črpalk, pri semaforjih ... Preostala dva modela Genovo sta na radar pod Golovcem pravi čas opozorila, drugih motenj nismo zaznavali, čeprav niso izključene. Kot rečeno pa je mogoče takšne točke vnašati v napravo in se izogniti nepotrebnim opozorilom.
Kdaj in kateri so torej uporabni ...
Pod črto se je izkazalo, da detektorji merilnikov hitrosti sicer piskajo, a glede prijaznosti in učinkovitosti zelo različno in očitno tudi v precejšnji odvisnosti od cene. Od poceni napravice nikar ne pričakujte čudeža, pravzaprav niti verodostojnega opozorila ne, naprednejša in učiunkovita tehnologija pa ni poceni.
Svojevrsten dokaz morda nudi že slovenski spletni oglasnik, kjer je mogoče najti ogromno poceni ponudb za rabljene detektorje, ki so celo že eno generacijo "naprednejši" od vstopnega najcenejšega testiranega modela: "Le nekajkrat rabljen ..." "Zaradi neuporabe ..."
Koliko so zmogljivejši detektorji v realnem prometu uporabni, pa je najbolj odvisno od tega, ali vas bodo organi pregona merili z laserskim žarkom ali dopplersko napravo. Le pri slednji zna biti resnično koristen, zato naj vas ne zavedejo fotografije policijskih laserskih pištol v (slovenskih) reklamah zanje. A še precej bolj kot detektor bo pred kaznijo pomagalo spoštovanje omejitev.
Kratka razlaga pojmov glede merilnikov hitrosti, ki jih uporabljajo slovenski represivni organi:
Laserski merilnik hitrosti. Poznamo jih kot "laserske pištole." Za svoje delovanje uporablja laserski žarek, ki ga policist usmeri v čim bolj ravno ploskev bližajočega ali oddaljujočega vozila, običajno registrsko tablico, lahko tudi v vetrobransko steklo. Ko naprava sprejme odboj žarka, preračuna oddaljenost ter hitrost vozila. Merjenje poteka izredno hitro, manj kot sekundo, najbolj pogosta praksa slovenske policije je na razdalji do okoli 150 metrov. Naša policija uporablja več tipov merilnikov. Najbolj razširjena sta Traffipatrol XR in Kustom Signal ProLaser 4, najbolj napreden pa je Trucam/Trucam II, saj slednji hkrati naredi posnetek in izmeri časovno razdaljo med dvema voziloma, torej lahko preračuna tudi varnostno razdaljo. Moderni laserski merilniki znajo sami od sebe prepoznati t. i. jamming, torej da voznik uporablja motilec signala. Nekateri modeli znajo kljub jammingu tudi izmeriti hitrost vozila.
Dopplerski merilnik hitrosti. Delujejo tako, da oddajo neprekinjeni sinusni signal na frekvenci okoli 24 GHz. Ko se signal odbije od vozila, pride do Dopplerjevega premika na frekvenci odbitega signala, na podlagi tega pa naprava izračuna hitrost vozila. Takšne merilnike srečamo vgrajene v stacionarnih škatlah, pri mobilnem merjenju pa v zadkih vozil policije ali redarstva, redkeje tudi samostojno na stojalu ob cesti. Signal, da je v bližini dopplerski radar, lahko detektorji zaznajo že precej pred točko, na kateri bo radar opravil meritev.
Provida. Sistem deluje na podlagi kamere v policijskem vozilu, s katero se spremlja neko vozeče vozilo na daljši razdalji in ob tem izračuna povprečno hitrost na tem odseku. Proti takšnemu sistemu so detektorji povsem nemočni.
Detektor merilnikov. Sodi med t. i. pasivne sisteme, saj je njegov namen zgolj zaznavanje frekvenc ali laserskega žarka. Če takšen signal svetlobnega žarka ali radarskega valovanja zazna, opozori voznika prek zvoka ali sporočila. Težava detektorjev je, da so zaradi načina delovanja dovzetni za zelo širok pas frekvenc, zato jih še posebej v cenejših izvedbah zelo velikokrat motijo že povsem vsakodnevne brezžične naprave, recimo dvižne zapornice ali celo televizijski daljinec. Prav tako je velika razlika, ali je detektor narejen za evropski, ameriški ali azijski trg, saj so regulacije glede delovanja merilnikov po svetu zelo različne. Najbolj pogosti detektorji so takšni za pritrditev na vetrobransko steklo, obstajajo pa tudi vgradni.
Morda glede dopplerskih radarjev tega niste vedeli
V Sloveniji se uporabljajo trije tipi dopplerskih merilnikov. Najstarejši in najbolj razširjeni, tako v policiji kot pri redarjih, znajo zgolj izmeriti hitrost in podati smer vožnje. Merilni snop sicer lahko pokriva več voznih pasov (avtocesta), vendar je ozek – običajno 5 stopinjski, tako da se zajame v njega samo po eno vozilo. Če sta na sliki dve vozili in vozita v isto smer, meritev ni veljavna. Uporablja se ga v ohišjih ali v stacionarnih škatlah.
Novejši tip dopplerskih radarjev ima nekoliko širši kot meritev in zmore izmeriti hitrost na več voznih pasovih, a še vedno le po eno vozilo naenkrat. Na podlagi izmerjene oddaljenosti od naprave pa lahko načeloma brez težav določimo, kateremu vozilu na sliki je bila izmerjena hitrost. Takšen radar uporabljajo redarji v Ljubljani v treh stacionarnih škatlah, in se ga v javnosti in nekaterih medijih neupravičeno označuje za "superradar."
Če bi že uporabljali ta izraz, bi ga morali za še veliko naprednejši nov tip radarjev 3D/4D, ki zaradi napredne antene in merilnega kota do 60 stopinj lahko sledijo tudi po več deset vozilom hkrati na več voznih pasovih hkrati. V neki vnaprej določeni točki jim nato ločeno izmerijo hitrost in vse kršitelje slikovno dokumentirajo. Takšen radar od lani kot edini v Sloveniji uporabljajo redarji v Celju. Policija takšnih najbolj naprednih radarjev nima!
andrej.leban@zurnal24.si
Jaz imam drugačno rešitev. Mercedes ima serijsko ( odvisno od paketa) vgrajeno kamero, ki na displej pokaže omejitev. Tvoja naloga je samo da primerno prilagodi še hitrost. Lahko samo pokaže omejitev, lahko ti pa tudi ZAPISKA. Tako da ne rabiš… ...prikaži več radarja za 1500 evrov.
A veste kaj mene reši pred radarjem??? DRŽANJE SE cestnih prometnih predpisov, torej OMEJITEV.
merjenje hitrosti je bistveno bolj nevarno kot prehitra vožnja... XXX krat sem doživel, da so vozniki, ko so videli radar začeli naglo zmanjševati hitrost iz +130 na pod 100.