Sportage je eden glavnih Kiinih adutov v dobi, ko se zdi, da bi vsi vozili le športne terence. Pri Kii imajo s sportagom že več kot četrt stoletja izkušenj. Inženirji so se na njem učili, ga dodelovali, morda je tudi zato to eden bolj uporabnih športnih terencev ta hip. Za dokončni preboj med priznane evropske znamke pa jim je po našem mnenju uspelo šele z napredkom v motorizaciji. Evropskemu vozniku pač ni dovolj zgolj to, da je avto privlačen, mora se dobro peljati v ovinek, dobro pospešiti in pokazati, da je v "njem življenje".
Najnovejši sportage, gre za četrto generacijo modela, je bil lani prenovljen. Morda na prvi pogled minimalno, saj ga boste na zunaj v primerjavi s tistim pred prenovo še najlažje ločili po na novo oblikovanih lučeh za meglenko. Nekoliko je spremenjena tudi maska motorja, kjer so še bolj izraziti svetleči deli, nekoliko drugačni so tudi žarometi z zdaj prepoznavno grafiko „kock ledu.“ Tudi zadaj so predrugačeni žarometi in odbijač, ki je nadgrajen s kozmetično okrasno zaščito podvozja. In dizel ima "ponarejeno" izpušno cev, ki skupaj z 19-palčnimi platišči poskrbi za dodaten čar.
Nekaj sprememb smo našli tudi v potovalni kabini. Nov je volan, zdaj je že serijski 7-palčni zaslon na dotik (opcijsko je na voljo tudi 8-palčni zaslon na dotik), nova je plošča z merilniki, ki je še vedno klasična, delno analogna, predrugačene so zračne odprtine. Še boljše bi bilo, če bi se znebili ročne zavore, kar bi sprostilo dodaten prostor za odlagališča, ki jih je sicer spredaj in zadaj dovolj in tudi velika so dovolj, da ne boste iskali, kam poriniti plastenko z vodo. Hvalimo delovanje kamere za vzvratno vožnjo, arround view monitor s prikazovanjem slike na osrednjem pa zdaj še olajša parkiranje vozila.
Če gledamo samo velikost in uporabnost potovalne kabine, je sportage trenutno med najbolj uporabnimi SUV vozili. Meter in drugi pripomočki so pokazali, da lahko v prtljažnik pospravimo več prtljage kot v večino konkurenčnih vozil. Tudi zlaganje sedežev je enostavno. Kia že dolgo streže s kakovostnimi materiali, enako velja za obdelavo. Bolj všeč nam je tudi na račun novih tehnologij. Gretje sedežev, tudi na zadnji klopi, deluje vzorno in te ne "zažge v hipu", me je pa čudilo, da je gretje volana rezervirano za opremo GT line, saj sem tega pripomočka vajen tudi v manjših in cenejših Kiinih vozilih. Tudi zadnjim potnikom je namenjenega povsem dovolj prostora, le v širino prej zmanjka centimetrov. Druga klop se deli le v razmerju 40:60. Elektrificirana prtljažna vrata poznajo sistem odpiranja z migljanjem noge, se pa prepočasi odpirajo.
Kot zapisano so se najpomembnejše novosti zgodile pod motornim pokrovom. Dobra novica je, da 1,7-litrskega dizla ni več. Že nekaj časa so v razredu SUV standard 1,5- oziroma 1,6-litrski dizelski motorji. 1,7-litrski dizel je pri Kii zdaj zamenjal emisijsko ugodnejši povsem novi 1,6-litrski turbodizel znan iz ceeda, in sicer v dveh različicah, s 85 ali 100 kW (116 ali 136 KM). Zmogljivejši je zdaj na voljo tudi v kombinaciji s štirikolesnim pogonom (1,7-litrski dizel je bil kombiniran samo z dvokolesnim pogonom) in samodejnim sedemstopenjskim menjalnikom z dvojno sklopko.
Mi smo preizkusili osnovno izvedenko s 85 kilovatov moči, ročnim šeststopenjskim menjalnikom in sprednjim pogonom. Samodejni menjalnik je na izbiro zgolj z močnejšo različico (in je 1.800 evrov dražji od ročnega menjalnika). Bo pa marsikateri uporabnik kolebal glede na to, da je 100-kilovatni 1,6-litrski dizel zgolj 500 evrov dražji od »zgolj« 85-kilovatne izvedenke.
Na papirju se zdi 15 kilovatov razlike veliko, a tudi šibkejši dizel preseneti že ob začetnem pospešku. Moči je povsem dovolj za hiter pospešek v mestu med semaforji in tudi na avtocesti. Navor je razporejen zelo enakomerno po skali vrtljajev, zato motor zelo umirjeno in dovolj živahno deluje tudi pri avtocestnih hitrostih. Motor zgledno sodeluje z natančnim ročnim menjalnikom, ki se izkaže tudi, ko začutimo potrebo po malo hitrejši vožnji, ko k dinamični plati vozila pridodat še informativen volan. Podvozje je sedaj zelo športno ukrojeno, avto zelo dobro leži v ovinkih, kolesa sledijo ukazom volana. Vzmetenje je resda nekoliko trše, a ne pretirano in dobro pobira neravnine. Svoje doda še dobra zatesnjenost zvočne kabine. In poraba plinskega olja? V skladu z razrednimi pričakovanji. Nekaj nad sedmimi litri na 100 prevoženih kilometrov.
Cena sportaga z 1,6-litrski CRDI LP motorjem s 85 kilovatov moči (115 KM), šeststopenjskim ročnim menjalnikom, pogonom spredaj in bogato opremo Fresh, ki vključuje skoraj popolno paleto asistenčnih sistemov (več jih dobile le z opremo GT line), je dobrih 29 tisočakov. Pri Kii na to ceno ponujajo še 1.200 evrov gotovinskega popusta, z različnimi dodatnimi ugodnostmi v obliki financiranja pa lahko ceno spustite pod 25 tisočakov.
Podatki o vozilu: (Kia sportage 1,6 CRDI 85 kW (115 KM), Fresh, ročni menjalnik)
Motor: 1.332 cm3, dizelski, štirivaljni
Moč: 85 kW (115 KM) pri 4.000 vrt/min. Navor: 280 Nm med 1.500 in 2.750 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.485 × 1.855 × 1.645, medosna razdalja 2.670
Prtljažnik (v litrih): 480 - 1.469
Poraba na testu: 7,2 litra/100 km (mešani cikel), normni izpust CO2: 122 g/km
Zmogljivosti: 175 km/h, 11,9 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 25.190 (1,6 GDi, 97 kW), 29.290 € (testni), 28.090 (testni z gotovinskim popustom)
PLUSI: Praktičnost, enostavnost uporabe, motor in menjalnik, videz.
MINUSI: Aktivna varnostna pomagala v višjih stopnjah opreme, zaostanek v primerjavo s konkurenco pri digitalizaciji merilnikov, oprema fresh ima še klasični ključ in ne brezstični.
Za moje pojme poleg ceeda še vedno daleč najboljša Kia vseh časov. Pa hkrati še vedno edini avto na trgu s 7-letno garancijo.