Čeprav je včasih videti, da človeški rod neizmerno uživa v kompliciranju enostavnih stvari, pa to v avtomobilski industriji ni primer. Če pobližje pogledamo najbolj znane avtomobile, skonstruirane v 30., 40., 50. letih 20. stoletja, vidimo, da je bilo pri njih najbolj pomembno to, da so bili enostavni. Enostavni, a zelo zanesljivi avtomobili, kot so bili volkswagnov hrošč, citroënov spaček ali pa mini morris, so svoje prave vrednosti pokazali izključno na civiliziranem asfaltu. Narejeni so bili z namenom mestne ali medmestne vožnje, medtem ko so bili izven teh okvirov praktično neuporabni.
Ikone ameriških prerij
Že za časa prve svetovne vojne so vojni strokovnjaki poskušali sestaviti učinkovito vozilo, sposobno za gibanje po težjih in nedostopnih terenih. Pravi uspeh je prišel kasneje. V polovici leta 1940 je ameriška vojska razpisala natečaj, ki bi končno rešil vsako dilemo okoli uradnega vojnega vozila. Od nekaj prispelih ponudb je le ena v popolnosti zadovoljila. To je bil avtomobil, ki mu je bilo ime the willys - overland quad. Ponudilo ga je podjetje Bantam, ki je bil ameriška podružnica britanskega podjetja Austin. Vozilo je bilo simpatične, kockaste oblike, špartansko opremljeno, imelo je platneno streho in seveda pogon na vsa štiri kolesa. Njegova izrazito vpadljiva rebrasta maska in okrogla svetila so ostala prepoznavna vse do danes. Potem ko je bil willys uradno razglašen za ameriško vojno terensko vozilo, je dobil polno ime. In to zelo ameriško. Ker je bila njegova prvotna funkcija vojnega značaja, v ameriškem prevodu general purpose, je nastalo ime Jeep. Jeep je postal pojem za terenska vozila in svoje prepoznavno ime zadržal vse do danes.
Avenger ne blesti v blatu, ampak v mestu
Jeep je do danes ustvaril vrsto legend, ki so postale ikone divjih ameriških prerij, prepoznane pa so širom sveta. Prehod na elektrifikacijo pa pomeni tudi nov list v bogati zgodovini podjetja, ki pa se dogaja v povsem novih časih. V časih, ko so si lahko vozila različnih znamk, ki nastajajo na skupnih platformah, tehnološko in v vožnji podobna kot jajce jajcu. Jeep s prvim električnim modelom, malim avengerjem, ki z obliko želi nakazati, da je križanec - v prometnem dovoljenju je pod tip karoserije zapisano kombinirano vozilo – in tudi, da zmore vožnje izven utrjenega terena. Pri Jeepu sicer pravijo, da je avenger kljub majhnim meram še vedno pravi terenec, ki to dokazuje tudi z voznimi programi za pesek, blato in sneg ter serijskim programom za spust po klancu. Terensko vožnjo podpirajo tudi razmeroma velika 209-milimetrska oddaljenost dna od tal, izdatna zaščita dna ter prehodni kot 20 stopinj ter izstopni kot 32 stopinj v kombinaciji z zelo kratkimi previsi.
V resnici pa je to tipično mestno vozilo z elektromotorjem (na voljo bo tudi bencinar), s katerim se lahko podate tudi gobariti, lahko samozavestno zapeljete na luknjast makadam, se spustite po bolj strmi makadamski cesti, ni pa to kleni terenec, niti ne kaže takih ambicij. Gre v osnovi za zelo enostavno, a hkrati všečno vozilo, ki ponuja točno to, kar mora ponujati električno vozilo - dinamično, a hkrati udobno in nestresno vožnjo, z majhno porabo energije.
Majhnen navzven, prostoren v kabini
Sprednji del avengerja je značilen za jeep, z masko s sedmimi režami in žarometi v dveh nivojih. Ti svetijo v polni led tehnologiji. Zgodovino in prihodnost povezujejo bočne površine, kar se po eni strani odraža v trapezoidnih blatnikih, po drugi strani pa z značilnim compassovim stebričkom C, ki bo odslej stalnica na avtomobilih znamke Jeep. Na zadku so luči oblikovane v sodobni stilizirani izvedbi križa s posode za gorivo, vrata prtljažnika pa so serijsko elektrificirana in se v višjih nivojih opreme tudi odpirajo s kretnjo pod zadkom. Za večjo vidnost na cesti so na testnem vozilu dodali še zlatorumeno barvo in nalepke. Dovolj, da so ga otroci pred šolo občudovali.
Notranjost v dvobarvni kombinaciji in horizontalni postavitvi deluje zanimivo. Prav nič ne zmoti trda plastika, ki prevladuje. Digitalizacijo predstavlja 7- ali 10,25-palčni virtualni kokpit in 10,25-palčni zaslon vmesnika uConnect. Infotainment deluje na platformi Android. Tu ne hvalimo le jasnosti in grafike, temveč tudi hitrost sistema. Pod zaslonom je vrstica strojnih kontrol za nastavitev klimatske naprave, pod njo pa še ena vrsta gumbov, ki nadomeščajo prestavno ročico - zanimiva in drugačna rešitev, a ne tudi z uporabniškega vidika, ko moraš vedno pogledati, da pritisneš pravi gumb za vzvratno, naravnost ali parkiranje. Z ročico je to možno v miže.
V osrednjem delu na sredini med sedežema sta dva večja prostora za shranjevanje. Ena je velika škatla, pokrita z zložljivo roleto, vendar je dostop do nje nekoliko zapleten. Za njim je stojalo za dve plastenki. Zgolj za zanimivost – proizvajalec navaja, da je samo na območju prednjih sedežev do 34 litrov odlagalnih površin. Še 355 litrov jih je v prtljažniku, kar je za tako majhen avto zelo spodobno. Zdi se celo bolj uporaben od večjega renegada.
Pelje se odlično in učinkovito
Prepričala nas je vožnja. Električni avenger se res dobro pelje, je dinamičen in tudi varčen. Pa ne le v mestu, kjer se to od električnega avtomobila že pričakuje, tudi na avtocesti. Poganja ga elektromotor, ki je pod prednjim pokrovom in ima moč 115 kW (156 KM) ter največji navor 400 Nm. Baterija ima skupno kapaciteto 54 kWh (51 kWh uporabnih). Največja hitrost avtomobila je sicer skromnih 150 km/h, a v praksi je to povsem dovolj, do 100 km/h pa pospeši v točno devetih sekundah.
V teoriji to pomeni skupni doseg od 390 do 400 kilometrov, v mestu več kot 550. Nam je v pozno poletnih mesecih ob prijetnih zunanjih temperaturah z enim polnjenjem uspelo v kombiniranem načinu (približno enako razmerje mesto, podeželje in avtocesta) prevoziti 360 kilometrov. V praksi je bila povprečna poraba zelo ugodnih 16 kWh. V mestu in z malo predvidevanja lahko ta avto zagotovo prevozi še dodatnih 100 kilometrov, iz Kamnika do Ljubljane pa smo imeli povprečje manjše od 11 kWh. Zanimiva je bila poraba na avtocesti, kjer se je tudi pri hitrosti od 110 do 120 km/h brez težav poraba umirila pod 20 kWh. Za dobre podatke sta "krivi" tudi posodobljena platforma in nova toplotna črpalka, še bolj pa majhna masa, ki le malo presega mejo 1,5 tone. Prav to se nam zdi bistvo električnega avtomobila, ta mora biti majhen, čim lažji, prostoren in učinkovit.
Baterijo je možno polniti z močmi do 100 kW, kar v teoriji pomeni, da polnjenje od 20 do 80 % ne bi smelo trajati več kot 25 minut. V resnici pa smo največjo moč polnjenja dosegli do približno 20 odstotkov napolnjenosti baterije, nato pa je bila polnilna moč med 60 in 70 kW. Če jo polnite na stenski omarici z izmeničnim tokom z močjo 11 kW bo polna v približno 5,5 ure, za uporabno se je izkazala tudi hišna šuko vtičnica s počasnim polnjenjem, ko se je baterija čez noč na poceni toku napolnila za polovico, kar je bilo dovolj za tridnevno uporabo avtomobila.
Manjkajo čustva, ovira tudi cena
Vožnja je zelo predvidljiva, je lahko vodljiv, stabilen, ima natančno krmiljenje, dobro se čuti tudi dinamična plat, ko preklopite v športni način in je na voljo največja moč. Pa tudi potovalno udobje je več kot spodobno. Poleg tega je avto zelo dobro zvočno izoliran. Motorja v kabini seveda ne slišite, a aerodinamični hrup in hrup iz podvozja sta prav tako zmanjšana.
Po našem mnenju je jeep avenger od zunaj in od znotraj videti dobro, poleg tega je razmeroma prostoren za svoj razred. S porabo nas je res prijetno presenetil, hitrost polnjenja je zadostna, na splošno dobro obvlada električni pogon, pohvalimo pa lahko tudi njegove vozne lastnosti.
Slabost je, da ljubitelji Jeepa v njem kljub vsem pozitivni prednostim, raznem mora po dizajnu, ne bodo prepoznali jeepa. Gre za dober električni avto, manjka pa več romantike in več čustev. Glede na to, da gre za razmeroma majhen avtomobil, je tudi njegova cena z našega vidika postavljena preveč samozavestno, kar pa je značilno za vsa električna vozila. Testirani avtomobil je z najvišjo stopnje opreme in dodatki namreč stal 43.689 evrov, brez upoštevanih popustov in subvencije v višini 4.500 evrov.
Zelo kmalu sledi res 1 realen opis na: dems.si od enega člana, kateri se res "spozna" na te reči 🤓
novinar.. daj preveri kakšne so bile zahteve za citroen 2cv ? ena od njih je bila da kmet pripelje jajca od kmetije na tržnico- cela. in to je v stilu tvojega pisanja - uporabnost na civiliziranem asfaltu, povsod drugje pa… ...prikaži veča polom.. polom ste vi- avto novinarji, ki neuporabno kramo in šaro povzdigujete v nebesa.
sediš not pa kot ukleščen,ni to glih komot