Land rover discovery sport je dolgo ime za model, ki so ga nekoč Britanci imenovali freelander. Status “luftarja” je pri znamki prevzel manjši evoque, disco’ sport pa je zrasel in se močno navezal na discoveryja tretje generacije.
Zunanji dizajn je zelo všečen, saj daje s pomočjo svetlobnih podpisov vtis tehnološke naprednosti, a tudi dobrodošel ščepec aristokratskosti, drugačnosti, ki se ji na cesti občutno vsi poklonijo.
Znotraj se najprej vtisne v spomin po odmerjenem prostoru za potnike in njihove okončine, po tej plati ni sledu o kakšni “športni utesnjenosti”, kot skušajo manko centimetrov v avtomobilskem dialektu kamuflirati pri marsikateri znamki. Ne gre sicer za enoprostorca, naslonjala se delijo le po sistemu 60:40, a tudi odrasel sredinski potnik v drugi vrsti se dobro počuti, še posebej, ker je klop vzdolžno pomična, nagib naslonjal pa tudi. Prtljažnik tako meri vsaj 541 litrov, v primeru naprej potisnjenih sedežev pa kar 981 litrov. Moralo bi zadostovati.
Testni avto je bil sicer petsedežnik, v primeru dveh dodatnih sedežev v tretji vrsti pa sta nekoliko dvignjena, da omogočata dober pregled naprej.
Ampak še vedno boljša alternativa, kot posiljevanje s “piano” črnino, ki za seboj pušča le viden prah in prstne odtise. Discovery sport je s seboj pripeljal novo generacijo multimedijskega sistema, ki si ga deli z znamko Jaguar. Na pogled deluje lično in informativno, a mu dobro oceno zbije njegova počasnost.
Preobilje zobnikov
Počasen pa je še en bistveni del vsakega avtomobila - menjalnik. Pod vgrajeni devetstopenjski menjalnik se je podpisal ZF. Število stopenj in avtorstvo naj bi pričala o visoki kvaliteti, ki pa je med vgradnjo v discoveryja zavila nekam po svoje. Med umirjeno vožnjo je menjalnik, ki se ga upravlja prek ličnega gumba, ki se dvigne iz konzole ob zagonu, še udoben, težave nastanejo z odzivnostjo, ko sem želel od njega kaj več.
Kamera vedno kaže varno pot naprej
Pri dodatni opremi discovery sport dokazuje, zakaj gre za premium vozilo. Visokokakovostni zvočni sistem, električno razpiranje in spravljanje vlečne kljuke, sistem 360-stopinjskega pogleda kamer … Vse to je imel testni avto, ki pa sploh še ni bil popolnoma oborožen za boj s terenom.
Tam discovery sport obljublja več kot velika večina tekmecev, ne samo po zaslugi velikih vstopnih in izstopnih kotov temveč tudi zaradi možnosti doplačila za “active driveline” sistem z zelo zmogljivo različico štirikolesnega pogona. Varnost je vedno na visokem nivoju, serijska sta city AEB in blazina za pešce. Ni pa niti na seznamu doplačil LED glavnih žarometov.
Oprema HSE sicer ne prinaša nobenih ekscesov, ki bi jih veljalo pogrešiti (ksenon, kamera, parkirna tipala ...), tudi avtomatiki se navkljub slabostim bržkone v takšnem avtu ne gre odpovedati.
Motor:2.179 ccm, 139 kW (190 KM), 420 Nm pri 3.500 vrt./min
Poraba na testu:8,3 l/100 km, 161 g CO2/km
Zmogljivosti:188 km/h, 8,9 sek od 0 do 100 km/h
Cena:53.350 € (testnik 65.260)
AvtoTest
Videz, prostornost, udobje, tehnologija.
Menjalnik, poraba, pod 53.000 € ne gre misliti.
Discovery sport ponuja zelo sproščujoče okolje vožnje, tako s kakovostno notranjostjo kot z zvočno zatesnitvijo po meri najboljših. Volan morda deluje preveč električno umetno, a je 4,6 metra velikega suva enostavno voziti, še posebej ko pri vožnji pomagajo štiri kamere. Da, z eno je mogoče ves čas spremljati pot pred sabo, denimo po terenu. Le 360-stopinjski pogled je pregloboko skrit v nastavitvah.
Močnejši od obeh dizlov je s svojimi deklariranimi 139 kilovati sicer kos avtomobilu, a izstrelka iz njega vseeno ne more ustvariti, tudi zaradi opisane ohlapnejše povezave z menjalnikom. Od štirivaljnika sem pričakoval tudi nižjo porabo, tudi z lahkotno nogo ni šlo pod osem litrov. Podvozje je načeloma udobno, vseeno pa v notranjost prenaša preveč udarcev kratkih grbin.
BMW X3, audi Q5 in volvo XC60 so že kar dolgo naokoli, čeprav so še vedno vsak po svoje zelo sposobni in všečni. So pa vsi od discoverya sporta s primerljivo opremo malenkost cenejši. A na slovenski trg pravkar vstopa še en, ki mu gre napovedovati svetlo prihodnost in je morda celo najresnejša konkurenca. Mercedes-Benzov GLC je ne le lep in udoben, temveč tudi zelo terensko sposoben avtomobil.
Discoveryja sporta je sicer res mogoče po ceniku dobiti že za 39 tisočakov, a špartansko opremljen in motoriziran nima pravega smisla. Tudi šibkejši dizel se zdi kar premalo, oznaka SD4 zadaj je torej nujna. 53.310 evrov je osnovna cena takšnega z drugo najbogatejšo stopnjo opreme in devetstopenjskim menjalnikom, testniku je skoraj 12 tisoč evrov navrglo še dodatne opreme. Premajhen vpliv na končno ceno pa zlahka preseže ponudbo tekmecev.
