GLA je križanec, karavan in vse vmes

“Mater, je lep!”, je med kroženjem okoli mercedes-benza GLA modroval gospod srednjih let. Zaželel si ga je, denar pri tem niti ni deloval kot glavna ovira. In vozniki na cesti, kar gledali in gledali bi ga. In na parkirišču pred nakupovalnim centrom, kazalo je, da je polovica zijal vmes že pozabila, po kaj so prišli.

Najsi torej v naslednjih vrsticah modrujem na dolgo in široko, dejstvo je, da je GLA s svojim drugačnim pristopom zelo opazen avto, tako da je osnovni namen znamke že dosežen, saj se nanj lepi staro IN mlado, kar za marsikateri nekdanji mercedesov model ni veljalo.

Mimogrede, kaj pa je to za eno vozilo?

Kljub črki G v imenu in elektronskih pomagalih za nadzorovan spust ali težavnejšo podlago težko govorili o kakšen terencu. Tudi križanec očitno ni, saj Republika Slovenija tega termina nima v kategorizaciji vozil, zato je GLA-ja v prometnem dovoljenju uvrstila med karavane. Čeprav se 481-litrskega prtljažnika ne bi branil nihče, pa skopa velikost odprtine priča, da to karavan pač tudi ni. Pravzaprav še najbolj sodi v razred kombilimuzin, kjer mu kot edini naravni premium tekmec vozi vštric Volvov posebnež V40 cross-country. Audi Q3 in BMW X1 se zdita že povsem ločena liga in nagovarjata drugačne duše.

Anže Petkovšek

Svoje dodata AMG zunanji in notranji paket opreme pri testniku, ki poudarjata športno nrav avtomobila in ga še oddaljita od kolovoza.

Kdo pa ima resen namen se na 18-palčnih kolesih spopadati z blatom? Verjetno nihče, štirikolesni pogon, ki ga je premogel testnik, je namenjen zgolj čim bolj tesnemu razmerju z asfaltom.

Notranjost ni brez napak

Tako kot pri vseh najnovejših mercedesih je tudi pri GLA-ju notranjost nekaj posebnega, prija pogled voznika na športni volan in merilnike, telo se čuti udobno utesnjeno v sedežih z integriranim naslonom, raven obdelave je na ravni, ki jo pričakujem od premium avtomobila.

Je pa pogled skozi vetrobransko steklo dokaj ozek, prostora za desno koleno ni ravno veliko, manj ugaja tudi pogled proti sredinski konzoli, saj je nekakšen hibrid novega (tablični zaslon, ki se ga upravlja prek vrtljivega gumba) in preživetega (ogromno ostalih gumbov). Povrh se kar nekaj funkcij za upravljanje podvaja, kar le še bolj zmede uporabnika.

Lepi nos s svojimi muhami

Štirikolesni pogon in natančen volan sicer vlivata precejšnjo mero samozavesti, a med pregrobo vožnjo skozi ovinke se mora nos avtomobila vseeno izdatno potruditi, da uspe prekriti željo po zdrsu. Skozi isti ovinek denimo precej višjerasli MINI countryman all4 ni prelil kapljice znoja. Opazil sem še zanimivo posebnost, ki jo pripisujem pogonu 4x4 in sicer pri višji hitrosti izpod zadnje osi prihaja tisto značilno brenčanje. Ne bi pričakoval od avta tega kova, a se pač navadiš.

Motor je bil najmočnejši dizel s 125 kW, ki po pričakovanjih nima težav s hitrim premikanjem avtomobila. Glede navora sicer vseeno zaostaja za legendarnim petvaljnikom iz že omenjenega volva, a s švedom hitro opravi, ko je govora o porabi. Na relaciji se zlahka spusti pod sedem litrov, v kombiniranem ciklu pa se ustavi pri 7,6 litra. Sedemstopenjski avtomatski menjalnik je s tem motorjem serijski. Deluje všečno in udobno, a v primerjavi z izdelki BMW-ja in Audija še vedno za odtenek počasneje in manj inteligentno. Konkurenta denimo precej hitreje prepoznata, kdaj je uporabnik zgolj začasno preklopil v ročni režim (recimo za zbijanje prestav) in hitreje vrneta delovanje v režim avtomatike. V takšnem avtomobilu je avtomatika skorajda nujna stvar, a za tiste manj športno nastrojene bo tudi cenejša različica 200 CDI ali celo katera od bencinskih verjetno zadostovala.

Sklep je jasen. GLA je enostaven za vožnjo, udoben in lep avtomobil. Stas pa ima svojo ceno.