Z opremo za udobje in tudi tehniko nagovarja bolj zahtevne kupce, njegova prednost je tudi oblika in bogata oprema. Kombilimuzinsko različico s športno GT opremo smo ga preizkusili v kombinaciji z močnejšim bencinskim motorjem in osemstopenjskim samodejnim menjalnikom.
Peugeot 308 v novi generaciji prinaša evolucijo dizajna, a ostaja eden najbolj dinamično in privlačno oblikovanih kombilimuzin na trgu. Na področju povezljivosti in varnosti je napredoval z velikimi koraki, razvaja tudi z vgrajenimi materiali, ki jih prej kot v tekmecih najdemo v premijskih vozilih.
Peugeot je s serijo 308 ustavil štetje. 308 je bil predstavljen leta 2013 kot eden redkih modelov nižjega srednjega razreda, ki se je z dinamiko vožnje in kakovostjo izdelave kosal z nemškimi tekmeci. Bil je uspešnica, saj se je v osmih letih zanj odločilo več kot 1,3 milijona kupcev. V njej je debitiral danes popularen in prepoznaven i-cockpit s kabino orientirano proti vozniku in majhnim volanom čez katerega gledamo - danes že na 3D digitalne merilnike.
Zadnja 308-ca je že tretja po vrsti, spet na platformi EMP2. Oblikovni pristop zunaj in v kabini je bil evolucijski. 308 zagotovo ne boste zamenjali z drugimi avtomobili. Avto je daljši, nižji, predvsem pa je povečan v kabini, kar se pozna na prostorskem udobju. Sprednji pokrov je zdaj daljši, kabina pa pomaknjena bolj nazaj. Tudi nova generacija prepoznavnost ohranja z grafičnim podpisom LED oči, ohranja pa tudi grafiko LED "krempljev" zadnjih oči.
Avto je glede na odzive okolice vsekakor vpadljiv, dodatno pa je izstopal na račun opreme GT, ki med drugim prinaša 18-palčna diamantno brušena platišča, matrične LED luči in sijoče črne obrobe oken, ki so nadomestili krom. Vsekakor avto deluje veliko bolj agresivno in športno, predhodnik je deloval bolj elegantno.
Oblikovalci so se inovativnosti držali tudi v kabini. Prvi vtis je, da je vse izdelano zelo kakovostno, vgrajeni materiali pa so premijski. Armaturna plošča je obokana pod oknom, kar zagotavlja zelo zračen občutek. Opremljen je s tretjo generacijo i-cockpit z majhnim volanom in futuristično armaturno ploščo s parom zaslonov. Prvi je prozoren, zato ustvari res globok 3D učinek. Sistem omogoča do šest vrst prikazov. Pri Peugeotu še niso povsem odpravili težave s pogledom na merilnike, ena od redkih slabosti pa je tudi slabši pogled na osrednji zaslon v močnem soncu in prsti odtisi, zaradi katerih boste, če ste na to občutljivi, morali imeti s seboj vedno krpo. Iskanje idealnega položaja sedeža in volana, da vam vrh volana ne bo v napoto ob pogledu na merilnike, je lahko težavno. Rezultat ni vedno optimalen.
Prvi vtis je bil, da so komplicirali z novim 10-palčnim zaslonom na dotik, a se je med testom izkazalo, da, ko si nastaviš prioritete oziroma bližnjice (ustvarimo lahko do šest različnih profilov), vse skupaj deluje zelo uporabno in všečno. Tako lahko hitro dostopate do uravnavanja klimatske naprave, asistenčnih sistemov, funkcij telefonske povezave, nastavitev sedeža in še številnih drugih povezav, do katerih želite čim prej dostopati.
Še vedno je na voljo tudi tradicionalni gumbi za najpogosteje uporabljene prezračevalne funkcije. Velik in pregleden zaslon ponuja zares dobro grafično podobo in ločljivost, predvsem pa je neprimerno bolj odziven kot zaslon v prehodni generaciji peugeota 308. V vročih dneh lahko pohvalimo tudi zmogljivost klimatske naprave, ki v kombinaciji z elegantnimi zračniki vodoravne oblike, ki obrobljajo celotno armaturno ploščo, učinkovito hladi kabino.
Še ena stvar, ki smo se je hitro navadili in razvadili, so sedeži. Na videz sodijo v razred premijskih avtomobilov. Ne samo, da se odlično zadržujejo telo med vožnjo v ovinkih, so tudi zelo udobni. Poleg tega lahko v najbogatejših paketih opreme tudi masirajo. V osrednjem tunelu je miniaturna izbirna ročica menjalnika, ki je kovinska, kar je lepo na pogled, smo se pa v dneh, ko je bil avto parkiran na soncu opekli, tako zelo se je segrela. Zadaj se sedi udobno, a veliki sedeži zakrivajo pogled naprej, utesnjen občutek povečujejo majhne steklene površine.
Prtljažnik kombilimuzine je nekoliko večji in ponuja 412 litrov prostora za prtljago. Manjka dvojno dno, zato pa ima nekaj uporabnih mest za shranjevanje, manjkajo pa dodatki za stabilizacijo prtljage. Po podiranju naslonjal zadnjih sedežev, v razmerju 40:60, se uporabna prostornina poveča na 1.312 litrov.
Motorna izbira pri peugeotu 308 je zelo bogata, saj lahko izbiramo med bencinskim in dizelskim motorjem pa tudi dvema izvedenkama priključnega hibrida. Če želite bencinskega brez elektrifikacije, drugega kot 3-valjnika ne boste dobili. Vendar vam ni treba skrbeti. Trivaljni turbobencinski 1,2-litrski PureTech motor z močjo 96 kW (130 KM) je prav prijeten "mlinček" za leva. Rad se zavrti v visoke vrtljaje in je v kombinaciji z odličnim osemstopenjskim samodejnim menjalnikom povsem dovolj dinamičen. Tudi na račun majhne mase vozila (1.364 kilogramov). Pospešek od 0 do 100 km/h je 9,7 sekunde, zaradi prožnosti pa dobro pospešuje tudi izven urbanih območji, torej pri večjih hitrostih. Pri tem je v pomoč 230 Nm navora, kar je več kot smo vajeni pri trivaljnikih, ki poganjajo tekmece.
Ni med najbolj varčnimi, pa tudi ne med najbolj žejnimi. Na celotnem testu se je poraba ustalila pri povprečju 6,8 l/100 km.
Tisto, kar pri Peugeotu 308 resnično navduši, je udobje. Podvozje je odlično izolirano, na ravni premijskih vozil, v kabino pa prepušča minimalne udarce pri vožnji čez neravnine. Zadovoljni boste tudi z lahkotnim in natančnim krmiljenjem. Čeprav volan med skrajnimi položaji zahteva dvo- in tričetrtinski obrat, kar vsekakor ni zelo neposreden prenos. So pa reakcije zaradi ultra majhnega premera volana hitre. Prav tako ne boste razočarani nad stabilnostjo. Prijetna mehkoba vzmetenja ne vpliva negativno na vožnjo.
Malo drugače je pri bolj dinamični vožnji, kjer zaostaja za najbolj dinamičnimi tekmeci, saj smo opazili podkrmarjenje, zato so popravki na volanu nujni. Pohvalimo lahko še delovanje matričnih žarometov in asistenčnih sistemov, zaradi katerih je to trenutno eden najbolj opremljenih vozil tega razreda na trgu. Gre za enega najbolj sodobnih predstavnikov nižjega srednjega razreda, ki svojo naprednost dokazuje tudi z dizajnom.
Kaj pa cena? Cena za osnovni bencinski motor z ročnim menjalnikom se začnejo pri 24.380 evrih, za zmogljivejšo različico 1,2-litrskega turbo trivaljnika v kombinaciji z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom ter bogato opremo GT s poudarkom na športnosti je treba brez ugodnosti odšteti najmanj 31.440 evrov.
Testni avtomobil je imel še za dobre tri tisočake dodatne opreme, dobrega tisočaka je treba dodati za panoramsko strešno okno, 200 evrov za ogrevanje voznikovega in sopotnikovega sedeža. Na listi doplačil je bilo še Focal ozvočenje in posebna modra barva. GT serijska oprema med drugim prinaša 3D digitalne merilnike, matrične luči, ogrevan volan, dvopodročno klimatsko napravo, sodobni infotainment, številna napredna pomagala in usnjeno oblazinjenje. Res veliko. Končna cena je tudi znesek, ki je konkurenčen najnovejšim predstavnikom kompaktnega nižjega srednjega razreda.
pred slabim tričetrt stoletja so tam čez lužo v ZDA delali neke čudne avtomobile z repi, plavutmi in ostalo neumno šaro. ko gledam tegale pežoja, me počasi začenja spominjat na tiste bedne izdelke. sam še mal. pa bo. a ne… ...prikaži več znajo več naredi avto z eno lepo čisto ravno zaobljeno linijo. mane. mora imet stopetintridest zavihkov. pa kdo bo to pral ? če že druzga ne. a nimate niti tolk jajc da bi rekli grd je, saj je dober, sedi se lepo, vozi se nekako,še uporaben malo, ampak grd pa je.