Preverili smo mit, ali lahko zaradi alkoholnega bonbona ali ustne vodice res ostanemo brez izpita. Pa še kako, če se pri policijski kontroli vse okoliščine zarotijo proti vam!
Ste že kdaj videli policijski merilnik alkohola v izdihanem zraku? Zelo verjetno ne. Če ste pomislili na “alkotester”, ki vam ga pred nos pomoli policist med kontrolo prometa, potem se motite, saj gre uradno zgolj za “indikator” alkohola, kot takšnega ga opredeljuje tudi celotna naša zakonodaja.
Indikator je zgolj nekakšen hitri test za alkohol, to pa pomeni, da ima lahko svoje slabosti. Kakšne, smo preverili v praksi in sicer tako, da smo ga soočili z etilometrom, napravo, ki jo naša zakonodaja poleg strokovnega pregleda (odvzem krvi) izrecno navaja za “napravo za ugotavljanje alkohola”. Ta naziv ima, ker je v skladu s posebnim pravilnikom podvržena strogemu in stalnemu ter od policije neodvisnemu nadzoru, s čimer ima potrdilo, da je rezultat meritev resnično verodostojen. Vsega tega indikatorji nimajo, saj lahko le zaupate besedi in žigu mož postave, da zgledno in redno skrbijo zanj.
"Težava" etilometrov je le ta, da čeprav jih policisti imajo (z vsemi potrebnimi dokumenti o pravilnem delovanju), jih silno redko uporabljajo. Če je že potreben drugi test, potem skorajda vedno voznika napotijo na odvzem krvi.
Morda se zgornji primeri slišijo preveč mejni, a so povsem mogoči in so se v Sloveniji že zgodili. Kaj pa to: ste sladkorni bolnik in vaše telo zato proizvaja t. i. ustni alkohol? Imate bolezensko stanje zob in imate zato spet v ustih stalno prisoten ustni alkohol? Lahko še zaupate indikatorju, ki ne zna ločiti med ustnim alkoholom in alkoholom v zraku iz pljuč?
Kaj se bo zgodilo?
Scenarij št. 1
Testna oseba je pojedla dva bonbona z vsebnostjo alkohola (Griotte). Nato je pihnila v enak indikator, kot ga uporablja policija (znamka Draeger). Indikator je zaradi prisotnosti alkohola v ustih pokazal rezultat 0,26 mg/liter izdihanega zraka. Ker je meja še dopustne količine alkohola 0,24 mg/liter, bi takšen voznik ali voznica v tistem trenutku, če bi se strinjal z meritvijo, dobil kazen 600 evrov in 8 kazenskih točk.
Nato je ista oseba pihnila še v cevko etilometra. Postopek je nekoliko daljši, saj etilometer pred vsakim vpihom vedno najprej naredi samokontrolo in umeritev glede na okoliški zrak. Prav tako mora oseba vedno opraviti dva ločena vpiha, ki ju naprava medsebojno primerja. Ob tem ne naredi le analize po kemijskem postopku (gorivna celica), tako kot indikator, temveč hkrati po ločenem postopku stopnjo alkohola v sapi izmeri tudi optični senzor.
Če prihaja do prevelkega odstopanja med meritvami, etilometer takoj prekine postopek brez izpisanega rezultata. Etilometer je po dveh alkoholnih bonbonih pokazal rezultat 0,08 mg/l.
Čez nekaj minut je oseba znova pihnila v indikator - ustni alkohol se je medtem že razgradil, naprava je pokazala 0,0 mg/l.
Scenarij št. 2
Poskus z ustno vodico (Listerine) pa je bil naravnost strašljiv. Po enem zamašku dobro prežvrkljane vodice in vpihu v ustnik “policijskega” indikatorja slednji sploh ni bil sposoben pokazati rezultata, na zaslonu se je pokazala le oznaka, na podlagi katere je bilo mogoče iz navodil za uporabo razbrati, da je bila stopnja prisotnega alkohola v sapi preogromna. “Preseženo merilno območje.”
Ko je postopek ponovila druga oseba, le da je uporabila minimalno količino ustne vodice, je indikator izpisal rezultat 2,31 mg/l, kar je petkrat presežena najvišje postavljena meja, saj voznik že pri 0,52 mg/l ostane brez izpita, s prepovedjo vožnjo, v pridržanju in s 1.200 evri kazni. Etilometer je na drugi strani znova takoj zaznal ustni alkohol in zato nadaljnje meritve ni opravil.
Po 15 minutah ponovljena postopka niti pri indikatorju niti pri etilometru nista več zaznala alkohola v izdihanem zraku.
Popili smo kozarec klasičnega svetlega piva in nekaj trenutkov kasneje pihnili v indikator. Indikator je nameril 0,38 mg miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Ravno na meji med 600 evri in 8 kazenskimi točkami ter 900 evri in kar 16 kazenskimi točkami!
Etilometer takoj zatem ni zasledil alkohola v pljučnem zraku.
Po petnajstih minutah smo znova pihnili v indikator. Ta sedaj ni več zaznal alkohola v sapi.
Indikator ima (lahko) slabosti!
“Bistvena razlika med etilometrom in indikatorjem je, da prvi zazna spremembe v izdihu, do katerih pride v situacijah, ki jih indikator ne zazna,” pojasnjuje Matej Grum, vodja sektorja za fizikalna merjenja pri Uradu za meroslovje. “To je pojav ustnega alkohola, ki je posledica bonbonov, ustnih vodic, sladkorne bolezni in podobnega. Bistvo je namreč, da v pljučih v takšnih primerih ni prisotnega alkohola, kar etilometer zazna.”
Primerjava je torej dokazala, da je indikator, kot ga uporablja policija, morda dokaj verodostojno meri alkohol v izdihanem zraka pri večini preizkušancev, a ima nekaj resnih slabosti, na katere policisti v postopku ne opozorijo voznika, ta pa lahko nevede podpiše nekaj, kar je v sledečem prekrškovnem postopku praktično nemogoče izpodbijati.
Še posebej, ko vprašanju “Ali ste kaj pili” in odgovoru “Ne”, takoj sledi preizkus, ne da bi počakali, da se prej razkadi morebitni ustni alkohol. Zato velja v takšnih primerih upoštevati pravico, da se počaka 15 minut, če ste tik pred preskusom imeli kakršenkoli stik z alkoholom, in pet minut, če ste pred preskusom kadili. Nikakor pa ne uporabljajte alkoholnih bonbonov ali ustne vodice, saj obstaja verjetnost, da si boste le škodovali.
Prav tako bi morali od policista zahtevati strokovni pregled ali test z merilnikom alkohola - etilometrom, če imate bolezensko stanje, kot je sladkorna bolezen ali težave z gnilimi zobmi. Ne ravno zanemarljive so tudi druge okoliščine, ki lahko vplivajo na meritev, recimo temperatura ustnikov pri indikatorjev - višja kot je temperatura (recimo da so poleti nepravilno shranjeni v vročem avtomobilu), višjo vrednost alkohola v izdihanem zraku bi lahko pokazal tak indikator. Etilometer na drugi strani vzdržuje vpihovalno cev na točno določeni temperaturi, ki simulira temperaturo v ustih.
To morate nujno vedeti!
Rezultat, ki ga pokaže policijski indikator, sam po sebi še ni podlaga za kaznovanje. To postane šele s podpisom preizkušanca pod zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga izpolni policist. Pod rubriko I.5. namreč policist označi, ali se preizkušanec strinja ali ne strinja z rezultatom preizkusa.
Če se oseba ne strinja, je policist v skladu z 2. točko 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa dolžan preizkušancu odrediti preizkus z merilnikom alkohola (etilometrom) ali strokovni pregled z odvzemom krvi, torej edinima in resnično neodvisnima uradnima postopkoma za ugotavljanje prisotnosti alkohola v telesu. V takšnem primeru torej zapisnika NE SMETE podpisati.
Nikakor pa se preizkušancu ne izplača zavrniti tudi strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom, saj sicer tudi brez podpisa avtomatično obvelja rezultat preizkusa z indikatorjem.
Opomba: zurnal24.si kot družbeno-odgovorni medij odločno nasprotuje vožnji pod vplivom alkohola, saj alkoholizirani vozniki povzročijo kar tretjino smrtnih žrtev in poškodb na naših cestah. Prav tako pa zurnal24.si zagovarja ustavno pravico do enakopravne obravnave državljanov pred uradnimi postopki.
andrej.leban@zurnal24.si
Aha! Glede na napisano se torej lahko nalezem stare dobre šmarnice in etilometer bo pokazal nulo. Zakaj? Ker šmarnica vsebuje metilni alkohol. Pa še tri dni si trofjen kak mamba...
Zato pa policaj vedno vpraša, ali smo zadnjih 15 minut kadili, pili kavo ali alkohol. Če smo, odredi 15 mitni zamik alkotesta. Če se z rezultatom ne strinjaš, lahko zahtevaš odvzem krvi. Policajski testerji so prirejeni tako, da pokažejo manj… ...prikaži več za določeno toleranco in vedno manj, kot pokaže analiza krvi.
Škoda mučenja s člankom, ne pij in ne jej stvari, ki vsebujejo alkohol in ni problemov o katerih si pisal.