So slušalke med vožnjo nevarne - mit ali resnica?

V raziskavi so uporabili posebej razvito prostorsko zvočno izkušnjo ‘8D’, s katero so več kot 2000 sodelujočih iz vse Evrope postavili na navidezno ulico s pestrim dogajanjem in merili njihove odzivne čase v potencialno nevarnih situacijah. Po sodelovanju v raziskavi je večina udeležencev izjavila, da za volanom ali krmilom med vožnjo ne bodo nikoli več uporabljali slušalk.

AMZS Avto AMZS: To morate vprašati prodajalca, ko kupujete avto

Pri udeležencih raziskave so preverili njihovo vedenje v primeru nevarnosti med vožnjo, kolesarjenjem, hojo ali uporabo skiroja. Večina sodelujočih je povedala, da med vožnjo oziroma izbranim načinom premikanja uporabljajo slušalke. Med 56 odstotki sodelujočih, ki so potrdili, da so bili udeleženi v nezgodi ali so se ji le za las izognili, jih je 27 odstotkov v tistem trenutku uporabljalo slušalke.

Avto Zato vas med vožnjo boli hrbet

Pred izkušnjo je 44 odstotkov sodelujočih izjavilo, da med vožnjo oziroma premikanjem ne bi uporabljali slušalk; po izkušnji je 58 odstotkov sodelujočih obljubilo, da jih na ta način ne bodo uporabljali nikoli več – to pomeni povečanje za 31 odstotkov. Obenem je 64 odstotkov manj sodelujočih izjavilo, da bodo na cesti redno uporabljali slušalke.

Avto Največje napake, ki jih vozniki naredijo, ko zaslišijo sireno

Nato so sodelujoče povabili, da na svojih pametnih telefonih zaženejo posebej razvito aplikacijo Share The Road: Safe And Sound (Souporaba cest: varnost in zvok), ki omogoča merjenje vpliva uporabe slušalk na zmožnost odziva na zvočne elemente, uporabnika pa na ta način ‘potopijo’ v navidezno-resničnostno ulico. Usmerjen zvok je rezultat zapletenega postopka pomika, obračanja in izenačevanja, ta pa aplikaciji omogoča ustvarjanje izjemno realističnih zvočnih elementov – na primer bližanje reševalnega vozila od zadaj.

Odzivne čase udeležencev na te nevarnosti so merili v treh različnih scenarijih tako s predvajanjem glasbe v slušalkah kot brez predvajanja. Med predvajanjem glasbe so sodelujoči nevarnost v prometu zaznali in se odzvali na njo v povprečju 4,2 sekunde pozneje.

Z zastavljanjem vprašanj tako pred sodelovanjem v zvočni izkušnji 8D kot tudi po njej so raziskovalci lahko preverili učinek aplikacije na spremembo zavedanja in odnos glede varnosti v prometu.