Vsaka smrt v prometu je tragedija zase, vsaka huda poškodba lahko pusti trajne posledice, ki spremenijo kakovost življenja.
Slovenija je na področju prometne varnosti v zadnjih letih naredila korake v pravo smer, na kar vpliva več dejavnikov, od napredka pri varnosti vozil, boljše cestne infrastrukture kot tudi zavedanje voznikov, da so za varnost odgovorni predvsem sami.
Še leta 2013 je na naših cestah umrlo 125 oseb. Leta 2018 je številka prvič padla pod sto umrlih. Najboljše leto je bilo statistično 2020 z 80 smrtnimi žrtvami, kar pa je bilo v veliki meri posledica vplivov epidemije covida-19 in drastičnega padca prometa. Že naslednje leto je bilo na cestah kar 114 tragedij, še posebej so izstopali motoristi. Po novem padcu na 85 mrtvih leta 2022 pa bo pravkar končano leto morda še boljše oziroma manj tragično.
Lani "samo" 83 mrtvih, boljše tudi glede poškodovanih
Po začasnih in neuradnih podatkih policije je leta 2023 na slovenskih cestah umrlo 83 oseb, kar je drugi najboljši rezultat v zadnjih 70 letih, odkar statistika beleži nesreče v prometu. Število žrtev se sicer statistično še lahko spremeni, če se ugotovi, da za katero od smrti ni bila neposredno kriva prometna nesreča ali pa v bolnišnici v prihodnjih tednih umre kateri od težje poškodovanih.
Preračunano glede na skupno število prebivalcev Slovenije (2,1 milijona) bi se s številko 39 mrtvih na milijon ljudi na lestvici za leto 2022 uvrstili med četrtino najuspešnejših evropskih držav in bi se s tem odlepili od povprečja. Leta 2022 je bilo sicer povprečje mrtvih na milijon v Evropi 45 oseb.
Še leta 2002 je bilo povprečje mrtvih v prometu na milijon prebivalcev v Sloveniji 135 oseb. Lani 39 oseb na milijon.
Pred 20 leti, torej leta 2003, je na cestah umrlo 242 ljudi, leta 1999 kar 334 ...
V začasnem poročilu AVP glede prometne varnosti pri nas za obdobje med januarjem in novembrom 2023 so sicer ugotovili, da je lani v primerjavi s prejšnjimi leti umrlo precej manj voznikov motornih vozil, pa tudi manj pešcev in kolesarjev. Povečala pa se je umrljivost sopotnikov. Po teh začasnih podatkih je bila razveseljiva tudi ugotovitev, da je nekoliko upadlo število nesreč, ki jih je povzročil pijan voznik. Vseeno je zaradi alkohola do konca novembra še vedno umrlo 17 ljudi. Podatki, ki bodo vključevali tudi december, bodo znani kmalu.
Na Agenciji za varnost prometa so za Žurnal24 dodatno pojasnili, da lani ni bilo samo manj nesreč s smrtnim izidom, temveč tudi manj hudo poškodovanih udeležencev in to kljub temu, da je bilo skupno število nesreč večje kot leto prej.
Nova akcija bo opozarjala tudi na moteče ličenje in zaslone
Na Agenciji bodo letos v sodelovanju z drugimi državnimi institucijami in nevladnimi organizacijami nadaljevali različne akcije, s katerimi bodo skušali nagovoriti voznike k odgovornemu ravnanju v prometu. Že prihodnji teden bodo uvedli posvem novo nacionalno preventivno akcijo Osredotoči se na cesto, s katero bodo nadomestili dosedanjo akcijo Varno brez telefona.
Med moteče dejavnike za osredotočenost na vožnjo namreč poleg telefona pri AVP umeščajo tudi prehitra vožnja, različna čustvena stanja, utrujenost in obvladovanje stresa. Med moteče dejavnike vštevamo tudi nastavljanje različnih sistemov v vozilu, kot so radio, klimatska naprava in multimedija, pa tudi prehranjevanje, kajenje in ličenje.
Letos je tudi prvo leto, ko se bo začela izvajati nova resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023-2030. Cilj je, da bi leta 2030 zaradi posledic nesreč na slovenskih cestah umrlo manj kot 50 oseb in da ne bi bilo več kot 400 huje poškodovanih.
Hitrost, napačna stran, premik ...
"Glede na statistične podatke policije je neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok smrtnih prometnih nesreč," pravijo na AVP. Hitrost je ključni dejavnik tveganja za najranljivejše skupine udeležencev (pešce, kolesarje, starejše in otroke), pomembna pa je tudi pri teži posledic za voznike in potnike v vozilih. Na avtocestah je hitrost pogosto povezana tudi s prekratko varnostno razdaljo med vozili.
"Letos je do 18. decembra po trenutnih začasno veljavnih podatkih v 3.457 prometnih nesrečah, pri katerih je bila vzrok za nastanek neprilagojena hitrost, življenje izgubilo 30 oseb, 300 je bilo hudo in 1.735 lažje telesno poškodovanih," navajajo pri AVP. V enakem obdobju lani je zaradi prehitre vožnje umrlo 27 oseb, 331 je bilo hudo in 1.672 lažje telesno poškodovanih.
Drugi najbolj pogost vzrok za smrtno nesrečo je sicer nepravilna smer ali stran vožnje.
Skupni družbeno-ekonomski stroški prometnih nesreč so v Sloveniji v letu 2021 znašali okrog 1,548 milijarde evrov, od tega stroški, povezani z udeleženci, 1,168 milijarde evrov in stroški, povezani s samimi nesrečami 0,379 milijarde evrov.
Vir: AVP
Najbolj črn mesec lanskega leta je bil julij, ko je zaradi nesreč v prometu umrlo 11 ljudi, eden manj pa maja. Najbolj varna sta bila januar in marec, umrle so po tri osebe.
Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v enajstih mesecih lanskega leta ostaja nepravilen
premik z vozilom - 26 odstotkov vseh nesreč. Sledi mu vzrok neprilagojena hitrost v 19 odstotkih ter nepravilna stran oz. smer vožnje v 15 odstotkih primerov.
Letos je na cestah že umrla ena oseba. Voznik kombija je v nedeljo na primorski avtocesti zapeljal v levo, prebil sredinsko ograjo in umrl v razbitinah.
