Število robotov v tovarnah, predvsem avtomobilskih, narašča. Število robotov v francoskih avtomobilskih tovarnah je v zadnjem obdobju zraslo za več kot petino. V povprečju je v francoskih tovarnah na 10.000 delavcev 940 robotov.
Roboti postajajo vse bolj napredni. Zahvaljujoč bolj občutljivim in vizualnim senzorjem, so najnovejše generacije robotov pripravljene za sodelovanje pri delu z ljudmi. Strokovnjaki za prihodnost predvidevajo revolucijo na proizvodnih linijah, veliki proizvajalci pa še raziskujejo učinkovitost skupnega sodelovanja robotov in ljudi pri delu.
Robot delavki zdrobil lobanjo
Smrt, ki bi jo povzročila okvara robota, je sicer izjemno redek pojav. Kot prvi takšen primer se smatra nesreča delavca leta 1979; na proizvodni liniji ga je do smrti poškodoval robot. Do leta 2014 so v ZDA zabeležili 30 primerov smrtnih poškodb delavcev zaradi robotiziranih proizvodenj, odmeven pa je bil primer, ki se je zgodil marca letos v ZDA, ko se je pokvaril robot v tovarni avtomobilskih delov v Michiganu. Delavki je na glavo spustil enega izmed rezervnih delov in ji zdrobil lobanjo.
Ljudje so bolj prilagodljivi, roboti zanesljivi
Prednosti robotov so sicer številne, saj se ne pritožujejo nad delom, ne potrebujejo odmorov niti letnega dopusta, so hitrejši in bolj natančni od ljudi. Po drugi strani pa se znajo pokvariti in niso tako prilagodljivi kot ljudje. Zato postajo vse bolj razširjeno sodelovanje med roboti in ljudmi.
Co-bot je neke vrste mehanska roka, ki naj bi v prihodnosti prinesla revolucijo v industrijsko proizvodnjo, ki vključuje tudi avtomobilski sektor. Človek bo imel na proizvodni liniji vse pogosteje partnerja sestavljenega iz jekla, plastike in elektronskih komponent. Nova generacija robotov torej ne bo zaprta v jeklenih kletkah, tako kot je to navada danes in v varnem zavetju varila, lakirala in opravljala za človeka nevarna dela, ampak bo morala sodelovati s človekom.
Co-boti v vzponu
Fenomen co-bota je pravzaprav že postal resničnost. Od 240.000 industrijskih robotov, kolikor jih je bilo registriranih leta 2015, je bil delež co-botov pet odstoten. Zanimanje za tovrstne male robote v obliki robotske mehanske roke, so pokazala mala, srednje velika in velika podjetja, kot sta BMW in Ford, ki učinkovitost co-botov preizkušata v tovarnah v Spartanburgu (BMW) oziroma v tovarni v Kölnu (Ford).
Zanimanje so pokazali tudi pri koncernu FCA FIat Chrysler Automobiles. Trenutno z omenjenimi roboti še eksperimentirajo, v tovarni Mirafiori pa mali co-bot že spaja kljuke nosilcev na odbijač maseratija levante. Po napovedih Italijanov naj bi se mu prihodnje leto že pridružil večji stroj, ki bo lahko v vozilo vgrajeval celotno armaturno ploščo.
Tovrstni industrijski roboti stanejo med 15 in 70 tisoč evri. "Tovrstni roboti so dražji od drugih robotov, vendar pa so varnejši za skupno delo z ljudmi, ni jih treba imeti v varovanih ograjah, kar pomeni varčevanje s prostorom in manj komplikacij," pojasnjuje Luigi Galante, vodja proizvodnje premium izdelkov znotraj skupine FCA.
Produktivnost bi povečali za 85 odsotkov
Pri BMW so naredili raziskavo in ugotovili, da bodo s sodelovanjem robotov in ljudi produktivnost zvišali kar za 85 odstotkov v primerjavi z delom, ki ga upravljajo zgolj ljudje.
Vprašanje je le, kdaj se začenja tekmovalnost. Zdi se, da se bosta za določeno delovno mesto v prihodnosti spopadla človek in robot. Ekonomista Carl Frey in Michael Osborne sta za Financial Times dejala, da je vsaj polovica delovnih mest v ZDA pod vprašajem zaradi povečane avtomatizacije dela. Pri FCA zatrjujejo, da bodo robote uporabljali le tam, kjer se bo to izkazalo za zelo uporabno, na primer na postajah, ki lahko pri človeku povzročijo dolgoročne zdravstvene težave, oziroma lajšajo delo ljudem.
Zamisel naj bi kot pozitivno sprejeli tudi sindikati v italijanski tovarni, vendar pa hkrati zahtevajo sodelovanje v preobrazbi delovnih mest in prekvalifikaciji zaposlenih z namenom, da roboti ne bi izrinili človeka iz proizvodnje.
