Ljubljanski avtomobilski sejem je v polnem zamahu, obiskovalci množično derejo na ogled avtomobilskih novosti, saj podobne priložnosti na enem mestu ni bilo v Sloveniji že vrsto let. Vse skupaj le še popestrijo mične hostese, različna predavanja in delavnice na temo mobilnosti.
Za veliko dodane vrednosti obiska avtosalona poskrbi tehnični paviljon, saj bo v njem prav gotovo vsak izvedel kaj novega o modernih avtomobilih in mobilnosti. Med osrednjimi točkami je tudi simulator varne vožnje, ki ga je Zavarovalnica Triglav razvila v sodelovanju z mlado ekipo podjetja Nervteh - o njem in njegovem naprednem pristopu k izdelavi simulatorja smo že poročali.
Na avtosalonu predstavljeni simulator je še naprednejši, saj je doživel številne izboljšave, tudi simulacija vožnje je še bolj realistična. Hkrati služi kot dobra platforma za nadaljnji razvoj zaradi prepoznavanja vedenjskih vzorcev uporabnikov - številni senzorji spremljajo reakcije voznika glede na simulirane okoliščine. Da "voznika" ne moti ostalo dogajanje avtosalona, je postavljen v poseben "jajček".
Zgodilo se je, ko nisem pričakoval
Preizkusil sem ga. Trije veliki ekrani, volan z obvolanskimi ročicami pravega avtomobila, stopalke in realistična ročica menjalnika so mi ustvarili verodostojno notranjost avtomobila. Še boljši je bil občutek, ko sem zagnal "motor" in zbudil digitalne merilnike ter zvok. "Teža" vrtenja volana, pospeševanje in zaviranje so zelo realistični. Pozabite na "kavč" volan vašega playstationa, opisovani simulator nima nobene veze z njim!
Po uvodni vožnji za nabiranje občutkov je najprej sledila vožnja v mestu. Vključevanje v promet, pasti ozkih mest za srečevanje, slabo pregledna križišča, vožnja skozi krožišče ... Nenadoma se pred avto prikotali žoga, pravočasni pritisk na zavoro še pravi čas ustavi avto, saj takoj za njo prihiti otrok.
Sledi vožnja čez podeželje. Zaradi spolzke ceste postane volan mehek, avto skuša zaplesati, kar jasno začutim v gibanju sedeža. Vmes zabrni telefon ob ročici menjalnika. Čeprav nisem dvignil, sem nehote pogledal proti njemu. Senzorji so seveda to pridno zabeležili in izmerili čas distrakcije.
Nato pa šok. Čeprav sem vozil po omejitvah, nisem mogel pravočasno ustaviti, ko mi je izza ustavljenega avtobusa na postaji pritekel na cesto otrok. Trk je bil kljub izogibanju neizbežen, "vetrobransko steklo" je prvič počilo, posledice v realnem življenju bi se v najboljšem primeru končale v bolnišnici.
Tudi tretja žrtev je bil motorist in krivda za nesrečo je bila nedvomno njegova. Pripeljal je skozi dolg zavoj, a z glavo in zgornjim delom telesa na mojem pasu. Čeprav sem ga videl na daleč in zapeljal skrajno desno, to ni bilo dovolj. Na pravi cesti bi bili uničeni dve življenji - vsak voznik, udeležen v tako hudo nesrečo, nosi psihične posledice vse življenje.
Avto sem nato tudi skozi zadnjo etapo, ki jo je sestavljala avtocesta, srečno pripeljal do cilja. Z upoštevanjem opozoril na portalih in radijskih poročilih sem pravi čas izognil vozniku, ki je po moji strani avtoceste pripeljal nasproti, v gosti megli sem spustil hitrost na 50 km/h in se postavil na desni vozni pas ter s tem pravočasno preprečil verižno trčenje.
Končni rezultat moje vožnje? Trije mrtvi udeleženci in 80 evrov kazni zaradi neupoštevanja cestne signalizacije. Senzorji so pokazali zelo dober rezultat predvidevanja dogodkov na cesti, a precej povprečnega glede upoštevanja pravil in načina vožnje. Med vožnjo sem 20 sekund časa posvečal nepomembnim stvarem, kar pomeni, da toliko časa nisem gledal na cesto. Pa sem mislil, da sem odličen voznik!
Dobra stran? Izkušnja, da se na cesti prehitro zgodijo nepričakovane stvari in da le upoštevanje pravil cestnoprometnih predpisov ter veliko predvidevanja lahko prepreči najhujše ali vsaj omili posledice. Pa še čisto resnični bon za popust pri zavarovanju avta.
Simulator kot orodje za manj nesreč, predvsem med mladimi
Gregor Miklič, ki je pri Zavarovalnici Triglav odgovoren za napredne tehnologije, pravi, da je simulator šele na začetku svoje poti, saj imajo z njim še velike cilje in bo lahko pomemben pripomoček za ozaveščanje predvsem voznikov v najbolj rizični kategoriji mladih voznikov.
V realni avtošoli ali na poligonu varne vožnje namreč nikoli ni mogoče doživeti tako realistično prikazanih nevarnih situacij.
Simulator bo lahko služil tudi kot orodje za njihove zavarovance, da si z izkušnjo znižajo premijo za avto.
Podobno kot aplikacija Drajv bi tudi simulator lahko bil orodje, ki bi jih ljudje raje in hitreje sprejeli v primerjavi s telemetrijo - tako imenovanimi črnimi skrinjicami. Slednje namreč marsikdo jemlje kot pretiran poseg v zasebnost voznika. A medtem ko so črne skrinjice v nekaterih državah zahodne Evrope že zelo običajne, pa Miklič pravi, da je mehki pristop prek simulatorja in aplikacije nekaj novega, gotovo pa obetavnega v mozaiku prometne varnosti.
andrej.leban@zurnal24.si
