Zgodovina pravih GPS naprav za iskanje poti v avtih sega v leto 1990, prve primerke pa si lastita tako Mitsubishi kot Pioneer. Pravi razmah pa so te naprave v svoji prenosni obliki dobile šele po letu 2000 po odprtju GPS signala za civilno rabo in potem, ko so bile za Slovenijo na voljo kakovostne digitalne karte, ki jih je relativno hitro pričel na svojih napravah uporabljati Garmin.
Danes smo že malo pozabili, a dobrih kart Slovenije marsikatera tovarniška navigacija v avtomobilih ni imela še štiri ali pet let nazaj, tako da je bilo iskanje cilja izven avtocest in največjih mest po Sloveniji brezplodno in vse označeno kot "terra incognita." Ni bilo torej nenavadno, če je imel premium avtomobil z najsodobnejšim infotainmentom vseeno na steklo pritrjen še nosilec s prenosno navigacijo.
Letos že pokop
Vse pa kaže, da so danes prenosne navigacijske naprave na pragu izumrtja, britanski Independant jih je celo uvrstil med tiste gedžete, ki se lahko po zastarelosti kosajo s faks napravo in bodo že letos praktično izginili iz prodajnih polic. Njihovo vlogo in uporabnost so namreč poleg vse dostopnejših vgradnih navigacij, ki so del zmogljivih infotainment naprav z velikimi zasloni v avtomobilih, prevzeli pametni telefoni, ki so lahko po zaslugi hipnega obnavljanja prometnih podatkov tudi precej zanesljivejši, saj prenos podatkov dandanes ni več stroškovni problem.
Veliki proizvajalci GPS naprav, kot sta Garmin in TomTom, so v preteklih letih posledično vse bolj šli v sodelovanje z avtomobilskimi proizvajalci, za katere prispevajo "možgane" vgradnih navigacij, ali pa skušajo z vedno novimi inovacijami, kot so GPS trening ure ali zapestnice, poiskati nove kupce svojih izdelkov.
