Ko bo počilo, vam bo jasno, zakaj obstaja razlika med gumami

Pričetek toplejšega obdobja na cestah pnevmatik marsikateri voznik že težko pričakuje, saj je mogoče od sredine meseca voziti brez zimske opreme (če seveda ni snega), kar pomeni v prvi vrsti menjavo zimskih pnevmatik z letnimi. 

• Razmišljate o ekopnevmatikah za nižjo porabo goriva? Potem raje najprej preberite ČLANEK

• AMZS test pnevmatik je dostopen TUKAJ

Drugače kot novembra, ko o menjavi večina voznikov razmišlja šele nekaj dni pred 15. novembrom, je spomladanska menjava bolj postopna, pravijo vulkanizerji, nenazadnje lahko zima v prihodnjih tednih še vedno zamahne z repom, kot se je denimo zgodilo pred dvema letoma, ko se je april pričel s snegom. Z menjavo se torej ne mudi, vsaj dokler jutranje temperature še vedno vztrajajo okoli ledišča.

Kaj morate vedeti?

Letne pnevmatike morajo imeti najmanj 1,6 milimetra profila, kar je najlažje oceniti s pomočjo posebnih indikatorjev, ki so vgrajeni v dezen vsake pnevmatike. Če so vaše pnevmatike že blizu meje, še posebej na robovih, potem nima smisla odlašati in potrebujete nove. Tudi nikar ne nameščajte na avto starih, razpokanih pnevmatik, ki so praviloma že zdavnaj izgubile prožnost. Ko boste s takšno zapeljali na mokro cesto, se boste počutili kot na ledu. Na isti osi morajo biti pnevmatike istega proizvajalca in modela. 

Zveza potrošnikov Slovenije toplo priporoča, da pred nakupom preverite primerjalne teste potrošniških organizacij, saj sama nalepka, s katero morajo biti pnevmatike opremljene zadnja leta po vzoru gospodinjskih aparatov s črkovnimi oznakami, še ni dovolj dobro merilo. "Kako pomembna je dobra pnevmatika nazorno pokažeta že dva podatka: pri zavorni poti med najboljšo in najslabšo so na testu pri manjših pnevmatikah zabeležili razliko več kot 14 metrov, pri splavanju lahko z najboljšo večjo pnevmatiko v 7mm globoko lužo zapeljete s hitrostjo več kot 83 km/h, pa se bo še držala površine ceste, medtem ko boste z najslabšo stik s površino izgubili že pri hitrosti manj kot 71,4 km/h."

Pri izbiri je zelo pomembno upoštevati, kako zahteven voznik ste. Če letno opravite le nekaj tisoč kilometrov, pa še to največ v lokalnem okolju (brez avtocestnih hitrosti), potem so praviloma povsem pravšnje tudi dobro ocenjene pnevmatike srednjega cenovnega razreda. Na vsak način pa cena ne sme biti prevladujoč dejavnik, na vsak način se izogibajte pnevmatik neznanih oziroma nepreverjenih znamk, ki v ospredje postavljajo nizko ceno. Ko bo počilo tudi zaradi tega, ker se vaš avtomobil ni pravi čas ustavil ali pa vas je na mokrem preprosto zabrisalo iz ovinka, boste zaradi povzročene škode hitro pozabili na nakupni popust.

Intervju: V Kranju gume "kuhajo" po najboljših receptih

"Moje zimske pnevmatike zaradi izrabljenosti ne bodo več dobre prihodnjo sezono, vseeno pa bi jih lahko porabil do konca čez poletje," te dni razmišlja marsikdo. Kaj o tem in o drugih vprašanjih, ki se porajajo povprečnemu vozniku, pravi Jože Stružnik, prodajni direktor Goodyear Dunlop Save Tires? Preberite v spodnjem intervjuju.

Zakaj zimskih pnevmatik ni smotrno uporabljati tudi prek poletja?

Zmes zimskih pnevmatik je takšna, da zagotavlja dober stik s podlago prvenstveno ob nizkih temperaturah. Če pa s takšno pnevmatiko vozimo pri visokih temperaturah, se ta zmes dobesedno “zažge” in izgubi lastnosti za dober oprijem. Ob vnovični ohladitvi tako ne more več zagotavljati takšnega oprijema, tudi v primeru mokre ceste takšna pnevmatika prej zdrsne. Morda ne v prvem tednu ali v enem mesecu, ampak s časoma se te zmesi v strukturi pnevmatike gotovo spremenijo.

Torej koliko je varno načelo, "jih bom zimske do konca porabil"?

V teh časih je treba biti seveda tudi malo pragmatičen. Kdor dela le malo kilometrov s svojim avtomobilom, v redu, naj jih zvozi do konca. A kdor dela več kot osem ali deset tisoč kilometrov na leto, pa bi moral nujno imeti oba seta pnevmatik - zimskega in letnega.

Kakšne so razlike med premium in pnevmatikami srednjega razreda, je vredno plačati več?

Neodvisni testi pnevmatik dokazujejo v veliki večini primerov, da so pnevmatike najvišjega cenovnega razreda praviloma dejansko najboljše. Treba je namreč vedeti, da se za takšne pnevmatike uporabljajo najnovejše zmesi in zadnji razvojni dosežki pri obliki in izdelavi.

Pri cenejših pnevmatikah ne moremo reči, da so precej manj varne, gotovo pa je pri njih opaziti nekoliko slabše vozne lastnosti v primerjavi z najboljšimi. Tudi tukaj velja pravilo - če delate veliko kilometrov, še posebej če radi vozite bolj športno, potem je izbira čim boljših pnevmatik gotovo smiselna.

Za razliko od zakonsko določenih treh javno označenih parametrov na nalepkah in medijev oziroma organizacij, ki navajajo do 15 različnih lastnosti pnevmatik, proizvajalci testirate kar 50 različnih parametrov. Kateri med njimi je recimo takšen, ki ga bomo v klasičnem medijskem testu zaman iskali?

Morda v prvi vrsti “steering response” torej kako hitro se pnevmatika ob zasuku volana pravilno poravna s krmilom. To so kar pomembne lastnosti, še posebno za športen tip vožnje. Se pa takih parametrov ne objavlja, saj gre za zaupne podatke vsakega proizvajalca.

Letos lahko prvič vidimo, da je na trgu mogoče dobiti že zelo široko paleto letnih pnevmatik z oznako A - A na obvezni nalepki, torej da dosegajo najboljšo oceno hkrati tako glede porabe goriva kot glede zaviranja na mokrem. To v preteklosti ni bilo mogoče, ali je bila dobra pri enem, ali pri drugem …

Da, to pove, koliko so pnevmatike zadnje čase napredovale. Sam imam izkušnjo izpred nekaj let, ko smo testirali Goodyearovo takrat še konceptno pnevmatiko razreda A - A in jo primerjali s serijsko pnevmatiko proizvajalca, ki ga ne bom omenjal, spada pa v spodnji del cenovne lestvice.

Test smo opravili v AMZS centru na Vranskem. Ko smo avto zavirali na polno, je bila razlika v zavorni poti med 15 in 20 metri! To je torej jasen znak, kaj pomeni, če pri pnevmatiki gledamo le na ceno.

Ali pnevmatike razvijate tudi v Kranju?

Ne, po prevzemu s strani Goodyearja se je ves razvoj pnevmatik koncentriral v centru inovacij v Luksemburgu, kjer je zaposlenih čez tisoč doktorjev in magistrov, ki razvijajo pnevmatike in jih nato prek tehnologov prenašajo v serijsko proizvodnjo v svoje tovarne po Evropi in svetu. Tudi v Kranj.

V redu, ampak znano je, da določenih tipov pnevmatik blagovne znamke Sava dejansko ne izdelujejo v Kranju temveč drugod, denimo v Turčiji. Je ta pnevmatika zato kaj slabša?

Seveda ne. Tako kot mora kuhar po točno določenem receptu skuhati juho, tudi ni nobene razlike v tem, ali kje je neka pnevmatika narejena, saj se izdeluje po določenem in strogo nadziranem postopku. V Kranju v tovarni pa se izdelujejo vse blagovne znamka iz Goodyear korporacije od 15 palčnih dalje, torej znamke Goodyear, Dunlop, Fulda, Debica in Sava.

Ali opažate kakšen premik v glavah kupcev zadnja leta, jim je mogoče podobno kot pri avtomobilskih znamkah mogoče premium pnevmatike približati cenovno?

Težko, saj izdelava teh pnevmatik stane veliko, opažamo pa, da je veliko odvisno tudi od trga. Pri slovenskih kupcih zanimivo opažamo, da imajo v zavesti, da morajo imeti na svojih vozilih nameščene dobre pnevmatike. Če primerjamo z ostalimi trgi, ki jih pokrivamo iz Kranja, torej države Balkana, tam pa je najpomembnejša zgolj cena.