Odzivi: Mladim bi omejili hitrost in vožnjo ponoči

Komisija za promet in turizem v Evropskem parlamentu razpravlja o spremembah prometnih predpisov, ki bi milijonom voznikom prinesle občutne omejitve in stroške. Gre predvsem za revizijo stare ureditve vozniških dovoljenj 2006/126/EC, ki so jo sprejeli decembra 2006, ni pa jasno, kdaj bo tudi začela veljati.

Za zdaj je namreč na mizi le osnutek, za katerega se še ne ve, kdaj bo tudi sprejet. A če bodo spremembe sprejete, bodo obvezujoče za vse države članice EU, ki bodo morale ustrezno spremeniti tudi državne prometne predpise.

Med bolj izpostavljenimi spremembami, ki naj bi jih uvedli v evropske prometne zakonodaje, so omejitve hitrosti v skladu s starostnimi skupinami. Za voznike začetnike naj bi veljala omejitev hitrosti vožnje na 90 kilometrov na uro. Kritiki tega ukrepa pravijo, da bi mlade voznike s tem dejansko izenačilo z vozniki tovornjakov, kar bi jim praktično onemogočilo vsakršno varno prehitevanje na avtocesti. Ko bi zaključili preskusno dobo, bi morali mladi vozniki tudi opravljati dodatni preskus vožnje.

Saša Despot

Obstaja tudi možnost omejitve nočne vožnje za voznike začetnike. Nova pravila bi državnim organom dače možnost, da mladim voznikom prepovejo vožnjo med polnočjo in šesto uro zjutraj. Državne oblasti bi morale odločati tudi o kaznih, ki bodo vejale za kršilce te določbe, "na učinkovit, proporcionalen in nediskriminatoren način."

Z vprašanji na to temo smo se obrnili tudi na AMZS in javno agencijo za Varnost v prometu (AVP), kjer so nam predstavili tudi statistične podatke o mladih voznikih povezanih z varnostjo v prometu.

Profimedia

Agencija za varnost prometa ocenjuje, da gre za nabor predlogov, ki korenito posegajo na več različnih področij, hkrati pa bi lahko pomenili tudi diskriminacijo določenih starostnih skupin. "Menimo, da je preuranjeno komentirati tako drastične spremembe, preden te preidejo v uraden predlog direktive," odgovarjajo na AVP, kjer so podali tudi nekaj statističnih podatkov, ki se nanašajo na starostno skupino od 18 do 24 let.

Letos do 25. septembra so bili vozniki osebnih avtomobilov udeleženi v 2.052 (1.877 lani v enakem obdobju) prometnih nesrečah, povzročili so jih 1.237 (1.155 lani). Letos je v teh nesrečah ena oseba izgubila življenje (povzročitelj), lani v enakem času pa dve osebi (oba povzročitelja). Hudo telesno poškodovanih je bilo osem oseb (14 lani), lažje telesno poškodovanih pa 295 oseb (290 lani). 

Statistika po starostnih skupinah (uradni podatki) za lansko leto.

Največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v letu 2022 je bilo v starostni skupini nad 64. letom starosti – 31 (27) umrlih. Sledijo starostna skupina od 55. do 64. let – 17 (24) umrlih ter starostni skupini od 45. do 54. let – 14 (16) in od 35. do 44. let – 12 (13) umrlih. Mladoletni osebi sta umrli 2 (6) – 1 otrok in 1 mladostnik. Delež umrlih najstarejših udeležencev je v lanskem letu znašal 36 % (24 % v letu 2021), kar je največ do sedaj. Pri najstarejših udeležencih je bilo tudi največ hudo telesno poškodovanih, največ lažje telesno poškodovanih pa je bilo v starostni skupini med 35. in 44. letom starosti.

Povzročitelji prometnih nesreč po starostnih skupinah

Največ prometnih nesreč v letu 2022 so, prav tako kot že od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti in sicer 2.759 (2.668). Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti – 2.704 (2.632) prometnih nesreč. Največ udeležencev je umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji stari nad 64 let – 27 (22) umrlih. Sledi starostna skupina od 45. do 54. let – 17 (18) umrlih. 

Delež umrlih zaradi povzročiteljev iz starostne skupine nad 64. let starosti, se je povečal iz 14 % leta 2017 na 31 % v letu 2022. Tudi delež v starostni skupini od 55. do 64 let, se je povečal in sicer iz 9 % v letu 2017 na 15 % v letu 2022. Največji padec v istem obdobju beležimo pri starostni skupini od 25. do 34. let starosti, saj je delež padel iz 28 % v letu 2017 na 15 % v letu 2022.

Dobre prakse tudi iz Slovenije

V AMZS so glede navedenih predlaganih sprememb za mlade voznike ocenili, da te niso primerne. "V Sloveniji smo dokazali, da je mogoče s sistematičnim delom in z izobraževanjem pomembno prispevati k izboljšanju prometne varnosti. V svojih analizah stanja prometne varnosti že nekaj let izpostavljamo, da so mladi v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami, kljub manj vozniškim izkušnjam, vse bolj varni vozniki," odgovarja Erik Logar, vodja področja varna mobilnost, ki izpostavlja analizo o starosti voznikov avtomobilov kot povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlimi udeleženci, ki za več kot dvajsetletno obdobje kaže, da število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med najmlajšimi vozniki avtomobilov vseskozi upada. "Prepričani smo, da je tako pomembno zmanjšanje števila povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi vozniki, starimi med 18 in 24 let ter med 25 in 34 let, rezultat dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in najrazličnejših drugih preventivnih aktivnosti."

AMZS/ Uroš Modlic

Ena od dobrih praks je na primer izbor Najboljši za volanom, ki je nastal na pobudo AMZS. "Lani je na mednarodnem tekmovanju Best Young Driver pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA sodelovalo že devet evropskih avtomobilskih klubov, letošnjega tekmovanja, ki ga bo od 5. do 6. oktobra gostil avstrijski ÖAMTC, pa se bodo poleg najboljših slovenskih mladih voznikov Ane Menegalija in Matica Tovornika udeležil še mladi iz desetih držav." V AMZS so prepričani, da so takšni pozitivni in vključujoči pristopi veliko bolj učinkoviti ne le pri mladih, temveč tudi drugih generacijah voznikov.

dezurni@styria-media.si