Tudi če o motorjih ne veste veliko, bi morali že slišati za hayabuso. Uradno se je Suzukijev model sicer imenoval GSX1300R, s svojimi nenormalnimi zmogljivostmi pa je leta 1999 naravnost šokiral motociklistično javnost, svoje tekmece pa dobesedno ponižal. Končna hitrost je bila namreč med 304 in kar 312 km/h, kar je bilo celo za takratne supešportne avtomobile več kot dostojen dosežek. Tudi pospeški so bili brutalni.
Nekaj let kasneje so sicer japonski proizvajalci in Evropska unija dosegli neformalni dogovor, ki je hitrost najzmogljivejših motorjev omejil na 300 km/h, tako da je hayabusa nato še vrsto let ostal najhitrejši serijski motocikel na svetu, prav gotovo pa najhitrejši motor 20. stoletja.
Hayabusa je japonsko ime za sokola selca. Gre za izvrstnega letalca, ki lahko med strmoglavljenjem dosega celo hitrosti 320 km/h.
Hayabusa je bil do sedaj Suzukijev paradni konj. Čeprav sta ga po hitrosti vmes prehitela ducati panigale R in kawasaki ninja H2, pa je tudi v svoji drugi generaciji ohranil auro enega najboljših superšportnih motorjev. Postal je sicer še močnejši, a je spoštoval omejitev 300 km/h.
A za hayabuso niso bili usodni tekmeci, temveč novi naravovarstveni predpisi - s 1. 1. 2019 namreč v EU namreč ni več mogoče prodajati niti motorjev iz zaloge, če ne ustrezajo euro 4 standardu. Suzuki je že dolgo vedel, da hayabuso ne bo mogel dovolj očistiti. Sedaj pa so praktično že tudi ustavili proizvodnjo, nekaj preostalih primerkov pa nameravajo prodati v ZDA.
V bližnji prihodnosti Suzuki ne namerava nuditi naslednice, upanje ohranja le dejstvo, da so nedavno obnovili avtorske pravice za uporabo blagovne znamke. Tako bomo morda nekoč na cesti videli hayabuso z manjšim motorjem in turbopolnilnikom, špekulirajo pri Jalopnik. Ali pa celo električno superšportnico.
dezurni@zurnal24.si
