Te dni je Evropska komisija podala oceno varnosti cest po državah EU v letu 2021, kot tudi za obdobje pred in po COVID ukrepih za obdobje 2019-2021.
Rezultati izkazujejo nazadovanje Slovenije v zadnjem obdobju treh let. Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba je med ugotovitvami raziskave izpostavil, da je v primerjalnem obdobju EU držav 2019-2021 (pred/po Covid obdobje) Slovenija zabeležila najvišji negativni porast posledic in pristala na dnu lestvice. Na podlagi statističnih kazalcev EU iz leta 2021 smo se oddaljili od EU povprečja in iz tretjega razreda držav po varnosti, v preteklem obdobju nazadovali v četrti razred (od petih). V letu 2021 smo namreč dosegli največji negativni odklon najhujših posledic v desetletju, ki ga predvideva cilj ReNPVCP 2013-2022, kar razkrivajo tudi grafi s statističnimi podatki policije in AVP. Leto 2020, za čas pandemije koronavirusa in zaprtje države, pa je izkazalo zgodovinsko in statistično izkazalo najnižje posledice hudih prometnih nesreč, po oceni Štab nedvomno tudi zaradi vpliva omejitvenih ukrepov gibanja zaradi pandemije Covid 19. Pri Zavodu Varna pot so se vprašali, ali in zakaj ne z/moremo postati stabilna država z višjo stopnjo varnosti cest?
Seznam potrebnih ukrepov politike
Zapisali so, da bi odgovorni lahko narediti veliko več in nas pripeljali med stabilne in najvarnejše države EU. Zato pozivajo vse slovenske politične stranke, posebej tiste, ki bodo v naslednjem mandatu sestavili vlado, da v svoje programe vključijo zaveze in opredelitve do izzivov, ki so jih navedli v Zavodu Varna poti in jih javnosti tudi predstavijo. Med drugim od političnih strank pričakujejo, ali bodo podprli ukrepe za nič mrtvih otrok do 15 leta, nič mrtvih v naseljih do leta 2030, merljive ukrepe, uvedbe kazalnikov uspešnosti ukrepov državnih organov, dvig regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog iz 13.560 evrov na 130.000 evrov, stopnjo alkohola 0.0 za vse voznike, ne samo mlade in profesionalne voznike, moderni zdravniški in psihološki pristop za podaljšanje in prilagoditve za trajnostno sodelovanje starejših v mobilnosti, uvedbo helikopterske NMP in zmanjševanje odzivnega časa intervencijskih služb, sistematično odpravljanje črnih odsekov ali točk ter umestitev državnega cestnega omrežja na standard varnosti 3 zvezdic, avtoceste 4 zvezdice po kriteriju EuroRAP do leta 2032.
Zahtevajo tudi opredelitev do nadzora in kontrole hitrosti (sekcijsko merjenje hitrosti AC, radarski sistemi na nevarnih in kritičnih odsekih) na državnem cestnem omrežju in vstopu v vsako naselje in druge ukrepe.
Prav, pa kaznovat tudi ”traktoriste” !
Radar v vsako naselje bi nas prisilil v upoštevanje predpisov. Vsekakor bolje kot sedaj ko te čakajo za vogali. Bi politiki hitro začeli jokati, ko država ne bi več kasirala od kazni.