Vzdrževalci avtocest in hitrih cest izvajajo več kot 130 različnih del na in ob cestišču in to v vseh vremenskih razmerah ter ne glede na čas dneva. Trikrat dnevno opravijo pregled vsakega koščka omrežja, s čimer zagotavljajo varnost uporabnikov.
Tudi v poletni vročini ekipe, ki niso v 24-urni dežurni službi za odpravljanje posledic nesreč, opravljajo različna dela, kot je košnja trave, zatiranje plevela, obnova talnih oznak, pranje objektov in popravilo signalizacije po prometnih nesrečah.
Marsikateri voznik je sicer prepričan, da so "darsovci" na njihovi poti zgolj v napoto, še posebej ko postavijo prometno signalizacijo, ki omejuje hitrost, vendar pa je le tako mogoče varno opraviti nekatera dela. A marsikdo mimo delovišč drvi z nezmanjšano hitrostjo in to dobesedno le nekaj centimetrov stran od vzdrževalcev.
Naleti celo tam, kjer jih ne bi smelo biti
Kako nevarno je njihovo delo in kako se spopadajo s stresom, smo povprašali Jožeta Noseta, vodjo Službe za varstvo in zdravje pri delu znotraj Darsa. "Na cesti je res stresno, je pa tako, da se naši zaposleni z leti temu privadijo. Ob tem jim skušamo pomagati z različnimi usposabljanji, na razpolago imamo tudi psihologa, s katerim lahko delavci anonimno stopijo v stik. Takšne programe izvajamo že zadnjih nekaj let."
Poletje z visokimi temperaturami je lahko še posebej naporno za vzdrževalce. "V takšnem vremenu so vsi malce bolj nervozni," pravi Nose. Kako nevarno je lahko delo vzdrževalca, priča statistika nesreč, saj so naleti uporabnikov na delovišče med najpogostejšimi vzroki za poškodbe vzdrževalcev. Leta 2011 je eden izmed njih tudi umrl, v sledečih dveh letih pa so imeli po en primer s hudimi poškodbami.
"Največkrat gre za nalete, saj vozniki ne upoštevajo predhodne signalizacije in se ne razvrščajo pravočasno in pravilno. Veliko, okoli tretjino, imamo tudi naletov na odstavnem pasu, pa čeprav je tam sploh prepovedana vožnja!", pravi Nose. Lani so našteli kar 28 naletov, najhuje pa je na krakih Maribor - Ljubljana in Ljubljana - Koper.
Morda bo za največ naletov kdo krivil utrujene "tovornjakarje iz Romunije", a temu ni tako. Statistično skoraj identično število naletov povzročijo tovornjaki in osebni avtomobili, pri čemer jih vozniki s slovenskimi tablicami povzročijo 65 odstotkov. Naknadni pregledi praviloma vedno ugotovijo, da je bila signalizacija za varovanje delovišč pravilno postavljena.
Nove, varnejše taktike
Za več varnosti delavcev na avtocesti je Dars posledično v minulih letih uvedel več ukrepov, ki že dajejo pozitivne posledice. Tako na odsekih, ki jih obnovijo, črto za odstavni pas izvajajo v t. i. hrupni izvedbi, nabavili pa so tudi več posebnih prikolic, za zaščito delovišč, ki jih odslej nameščajo na težke tovornjake, tako da ti že sami po sebi nudijo določeno zaščito za bližnje delavce. Na prikolicah pa so posebni protinaletni mehovi, ki v primeru trka prevzamejo silo trka in pustijo minimalne posledice na okolici. Kar nekaj so jim jih uporabniki že uničili, a brez posledic za delavce.
Na vedno prisotno nerganje domačih uporabnikov, ki bentijo nad delovišči, centimetrom snega v močnem sneženju ali čem podobnem, pa pri Darsu odgovarjajo z analizo zadovoljstva uporabnikov, po kateri tuji vozniki vzdrževanje slovenskega avtocestnega omrežja praviloma ocenjujejo precej bolje, kot domačini. "Je že tako, da Slovenci radi predvsem kritiziramo."
Ali ga cestarji še radi cuknejo, kot je veljalo svoje dni?
Nikakor ne, v smehu odgovarja Nose. "Ne le, da je alkohol na delovnem mestu že tako prepovedan, naši zaposleni, od katerih jih je veliko poklicnih voznikov tovornjakov, nikakor ne bi tvegali, da bi zaradi tega izgubili izpit, ki je nujno potreben za opravljanje dela." Med kontrolami tako tega problema ne zaznavajo.
andrej.leban@zurnal24.si
"23 let sem opravljal to delo in vesel sem da mi ni treba več..je res nevarno in stresno...ko sem prišel k avtocesti so vozili še fički kar se pa zdaj dogaja je pa res noro...srećno cestarji...