Uveljavljeni proizvajalci cestnih navigacijskih naprav bijejo težek boj spričo poplave poceni izdelkov vzhodnjaških blagovnih znamk, zasičenosti trga, najbolj pa splošnega prodora pametnih telefonov z možnostjo navigiranja.
Prodaja cestnih navigacijskih naprav pri nas je lani precej upadla. Zgolj Garmin, ki v Sloveniji še vedno obvladuje okoli 80-odstotni tržni delež pri cestni navigaciji, je zabeležil okoli 15-odstotni padec, ki je primerljiv s padcem prodaje novih avtomobilov. Vseeno so v podjetju na svoji letni predstavitvi novosti izrazili zadovoljstvo, saj jih prihod konkurence zvenečega imena (TomTom) pred dobrim letom ni premaknil s tira in se ob ugodnih poslovnih rezultatih približujejo že 200.000 prodani cestni navigaciji v Sloveniji.
Družba sicer ne spi na lovorikah in je za letošnje leto predstavila nove modele cestne navigacije v treh različnih cenovnih razredih, vse pa odlikuje vizualno nekoliko spremenjen in še enostavnejši vmesnik, boljši zasloni, bolj bogato podajanje informacij in enostavnejše nadgradnje. Skupno novim Garminovim napravam je poudarek na povezljivosti s pametnimi napravami, v prvi vrsti telefoni, s katerih prek bluetootha prikazujejo različne podatke, denimo o prometu in vremenu.
Žal pa kar nekaj koristnih funkcij novih naprav, kot je prepoznavanje voznika za glasovno vnašanje naslovov ali ukaze ter t. i. real navigation vodenja v Sloveniji oz. slovenskem jeziku še ne bomo deležni. Na velikih tujih trgih pa bodo vozniki vsaj v mestih sčasoma pozabili na robotske ukaze tipa "čez 200 metrov zavijte levo", saj bo naprava podala veliko prijaznejši namig, denimo: "Za bencinsko črpalko zavijte levo".
Po informacijah s ceste capljamo zadaj
Prav tako je za zdaj precej okrnjen servis prometnih informacij TMC. V Sloveniji namreč po besedah direktorja družbe Garmin d. o. o. Jureta Mohoriča še ni primerne tehnične infrastrukture, ki voznikom v Zahodni Evropi že omogoča natančno in hitro sporočanje o zastojih in najbolj primernih obvozih, obstoječe obveščanje voznikov prek sistema TMC pa še preveč osredotočeno le na avtocestni križ. Vseeno pri podjetju, ki je nastalo na temeljih nekdanjega Geoseta, upajo, da bodo z lanskoletnim prehodom pod okrilje svetovne korporacije slovenskim voznikom uspeli zagotoviti zanje prilagojene storitve veliko prej, kot bi jih kot neodvisni uvoznik.
Pri Garminu krepijo tudi povezanost z nekaterimi velikimi avtomobilskimi znamkami prek platforme K2, ki pomeni srce infotainment sistemov za prvo vgradnjo in si jo bo v prihodnosti delilo veliko avtomobilskih modelov.
Kratek intervju: Jure Mohorič, direktor Garmin d. o. o.
V zadnjih letih je GPS navigacija prodrla v vse mogoče naprave, konkuriranje s pametnimi telefoni pa je vse težje. Kje veliki proizvajalci vidite priložnosti, ki jih vse-v-enem naprave ne morejo ponuditi?
Kaj pa lahko v prihodnosti več ponudijo digitalni zemljevidi?
Ko je pred leti prišel Google Earth, je to povzročilo veliko sprememb. Tako lahko od navigacijskih naprav v prihodnosti pričakujemo, da bodo okolico prikazovale vse bolj v 3D pogledu z natančno izrisanimi pomembnejšimi stavbami in objekti. Pričakujemo lahko tudi več združevanja med cestnimi in pohodniškimi kartami.
Kaj za običajnega uporabnika pomeni vse številčnejša konkurenca glede satelitskega signala, predvsem med obstoječima komercialno delujočima GPS in GLONASS?
Od ruskega GLONASS-a imajo uporabniki korist v natančnejšemu pozicioniranju in "back-up" funkciji, če ne lovijo GPS. Treba pa je vedeti, da pri nas prilagojene naprave GLONASS signal še ujamejo, medtem ko si v zahodni Evropi, denimo Franciji, z njim ne morejo pomagati, saj je za zdaj signal usmerjen primarno na ozemlje Rusije. Je pa za navadnega uporabnika današnja natančnost satelitskega pozicioniranja na meter natančno več kot dovolj.
