Naleteli smo na nenavaden policijski avto, ali že lahko išče kršitelje?

Na avtocesti smo naleteli na policijskega golfa. Nič nenavadnega, če ne bi imel na strehi poleg modula z modrimi lučmi dodatno tudi dveh kamer, vsako usmerjeno v svojo stran vozila.

Gre za zloglasni sistem avtomatske prepoznave registrskih tablic (ANPR), ki ga je policija pomladi 2019 pod nenavadnimi razpisnimi pogoji kupila še pod vodstvom direktorice Tatjane Bobnar in notranjega ministra Boštjana Poklukarja. 

Z ANPR naj bi si policija po zgledu številnih drugih evropskih držav močno olajšala odkrivanje ukradenih avtov, vozil s pretečenimi prometnimi dovoljenji, avtov z osumljenimi lastniki ... Dovolj je, da kamera posname tablico, sistem jo prepozna in v bazi preveri, ali je registrska oznaka v slovenski in evropski bazi zavedena kot problematična, ali ne. Če je zaznan zadetek, policija ustavi vozilo in izvede nadaljnjo kontrolo.

Za več sto tisoč evrov, ki so šli v večini iz evropskih skladov, so pred dvema letoma nabavili sisteme za vgradnjo v osem policijskih avtov. Glavna razlika med dvema kupljenima različicama je v tem, ali so kamere vgrajene na streho ali pa v notranjost avta.

Eden od očitkov strokovne javnosti je bil, da se je policija zadovoljila z zelo povprečno tehnologijo prepoznavanja tablic. 

Avto Policija nad kršitelje z novim "tehničnim čudom"

A že poleti 2019 je Ustavno sodišče na predlog Varuha človekovih pravic prepovedalo uporabo policijskega ANPR na takšen način, kot sta si ga zamislila policija oziroma ministrstvo za notranje zadeve. Ustavno sodišče je v sklepu ugotovilo, da je namera po sedemdnevnem shranjevanju podatkov o vsaki tablici, ki jo sistem zazna, nesorazmeren poseg v zasebnost Slovencev, prav tako pa da je vlada kot predlagatelj zakona zelo na široko dovolila obdelovanje osebnih podatkov, kar registrska tablica je.

Praksa po Evropi s hrambo tovrstnih podatkov je sicer različna, a tudi v Nemčiji, kjer je podobno kot v Sloveniji zasebnost visoko varovana pravna dobrina, podatke o tablicah brez zadetkov iz ANPR sistema takoj zbrišejo. Ustavni sodniki so pred skoraj dvema letoma zahtevali, naj vlada za uporabo ANPR najprej ustrezno popravi Zakon o nalogah in pooblastilih policije.

Avto Od maja dalje slovenski policisti s povsem novim načinom nadzora voznikov

Po dveh letih neuporabe takšen odgovor

Ker smo v prometu naleteli na golfa s kamerami na strehi, smo preverili, ali policija danes že lahko uporablja vozila z vgrajenim ANPR sistemom. Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave je pojasnila, da se ni zgodilo nič novega: "Policija sistemov za prepoznavo registrskih tablic trenutno ne more uporabljati, saj za to nima zakonske podlage."

Zaradi omenjene odločbe sodišča so komaj vgrajeno opremo leta 2019 delno izgradili iz vseh osmih avtov in je še niso vgradili nazaj. "V praksi je to pomenilo, da, je bila iz vozil izgrajena procesna enota sistema, v oziroma na vozilih pa so ostale kamere, ki pa niso v funkciji."

So pa bili na policiji med zelo kratkim obdobjem uporabe nad videnim zadovoljni. "Uporabo opreme v realnem prometu je upravičila naša pričakovanja, saj je predstavljala pomemben pripomoček pri selekcioniranju vozil, ki so podvržena nadaljnji kontroli. Kot ustrezno smo lahko ocenili delovanje sistema kot tudi novo metodologijo dela, ki je bila primerna predvsem za avtoceste in hitre ceste, kjer je običajne nadzore cestnega prometa zelo težko izvajati."

"Uporabo opreme v realnem prometu je upravičila naša pričakovanja, saj je predstavljala pomemben pripomoček pri selekcioniranju vozil, ki so podvržena nadaljnji kontroli."

Policija

In še o razliki med kameri izven oziroma v avtu: "Kot bolj primerni so se izkazali sistemi z notranjimi kamerami. Omenjena izvedba je omogočala bolj optimalno vgradnjo, sistemi niso bili podvrženi zunanjim vremenskim  vplivom, hkrati pa odstotek prepoznave registrskih tablic ni zaostajal za sistemi, ki so imeli kamere vgrajene na strehah vozil."

PU Novo mesto

Na policiji še kar čakajo, a popravki so očitno že nared

Adlešičeva s policije je dodala, da bodo podali pobudo za zakonsko ureditev ANPR sistema v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča takoj, ko bo notranje ministrstvo "odprlo" zakon za spremembe. 

Morda pa je na tej točki prišlo do nesoglasja oziroma neustreznega pretoka informacij med policijo in notranjim ministrstvom, ki ga danes vodi Aleš Hojs. Na ministrstvu so nam namreč odgovorili, da so že pripravili novo besedilo namesto razveljavljenih členov Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki bo služila kot podlaga za ANPR. "Ureditev področja ANPR je vključena v ostale spremembe in dopolnitve Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je trenutno v usklajevanju med strokovnimi službami ministrstva in policije," so zagotovili na ministrstvu. "Predvideno je, da bo predlog do poletja obravnavan na vladi in posredovan v zakonodajni postopek."

Glede roka hranjenja podatkov so na MNZ še dodali, da bo prvotno določilo o sedmih dneh ustrezno spremenjena v skladu z odločbo Ustavnega sodišča.

andrej.leban@zurnal24.si