* - Fotografija je simbolna
Hitrost polnjenja je za marsikaterega kupca med najpomembnejšimi kriteriji, ko se odloča za nakup električnega avtomobila. Hitreje se polnijo baterije, manj časa se porabi na polnilnicah. Če se baterija polni hitreje, se lahko voznik odloči tudi za cenejšo različico avtomobila z manjšo baterijo.
Cene električnih avtomobilov so zelo odvisne od kapacitete baterij. Večja kot je, večji doseg ima avtomobil, a je tudi občutno dražji. Z izbiro avtomobila z manjšo baterijo se lahko torej veliko prihrani. Pogoj pri tem pa je, da se baterija ne polni predolgo, saj jo bo treba pogosteje napolniti. Ko gre za hitrosti polnjenja, pa se električni avtomobili med seboj močno razlikujejo.
Neobstoječi standard
Do zdaj ni še nihče izdelal standarda za primerjavo hitrosti polnjenja baterij, kar je proizvajalcem omogočalo, da svoje avtomobile prikazujejo v najboljši luči. Vendar pa je bila realnost, s katero so se soočili lastniki električnih vozil, pogosto precej manj optimistična.
Pri Edmundsu so zato opravili najbolj obsežen preskus polnjenja električnih avtomobilov doslej. Preskusili so kar 43 avtomobilov. In čeprav so test izvedli v ZDA, so vanj vključili skoraj vse pomembnejše električne avtomobile, ki so na voljo tudi v Evropi. Manjkali so le avtomobili znamk iz skupine Stellantis, med njimi denimo tudi novi jeep avenger. Manjka tudi škoda enyaq iV, testiran pa je bil tehnično identični VW ID.4.
Pri Edmundsu sicer niso merili časa polnjenja od 10 do 80 odstotkov kapacitete baterij, saj pravijo, da je to v bistvu nepomemben podatek. Če ima en avtomobil baterijo s kapaciteto 50 kilovatnih ur, drugi pa 100 kilovatnih ur, bosta časa polnjenja seveda različna.
Namesto tega so izmerili, koliko časa posamezni avtomobil potrebuje, da se napolni za dodatnih 100 kilometrov vožnje, in koliko kilometrov lahko prevozi, če se polni eno uro. Izmerili so tudi maksimalno doseženo moč polnjenja ter še bolj pomembno povprečno moč polnjenja baterij, saj ta podatek veliko pove o naravi krivulje polnjenja. Nazadnje pa so izmerili tudi izgube med polnjenjem, ki jih nihče ne omenja, pomeni pa razliko med elektriko, ki jo plačate, in elektriko, ki se dejansko shrani v vašo baterijo. Del se je namreč izgubi zaradi toplotnih izgub in podobnih dejavnikov.
Velikanske razlike
Izkazalo se je, da so razlike med posameznimi avtomobili velikanske. Medtem, ko je najboljši avtomobil na testu baterijo za dodatnih 100 kilometrov vožnje napolnil prej kot v petih minutah, je najslabši za enak dosežek potreboval kar dvajset minut. In medtem ko nekateri avtomobili baterijo polnijo z močmi nad 220 kilovatov, najslabši komajda dosežejo 50 kilovatov.
Zanimive so tudi izgube med polnjenjem, ki segajo od enega do neverjetnih 17 odstotkov. Verjetni ni treba poudarjati, da so najbolj učinkoviti avtomobili z 800-voltno baterijsko arhitekturo. Med njimi so porsche taycan, kia EV6, ioniq 5 in ioniq 6. Tesla model S, ki ima le 400-voltno arhitekturo, jim je po zaslugi nizke porabe in najboljšega toplotnega upravljanja sledil le za las. Dobri so tudi mercedes-benza EQS in EQE ter BMW i4, ki se ne odlikujejo le s hitrim polnjenjem, ampak tudi z nizko porabo elektrike po zaslugi ugodne aerodinamike.
Ne sme nas presenetiti, da so se na repu lestvice znašli veliki poltovornjaki, kakršna sta ford F-150 lightning in rivian R1T, vendar pa je bil tam tudi majhen chevrolet bolt, ki so mu rezultat pokvarila nizka moč polnjenja in baterija s kapaciteto le 54 kilovatnih ur. Hkrati kaže tudi, kako hitro električni avtomobili zastarijo, saj je na ceste zapeljal leta 2015, ki skoraj velja za prazgodovinsko, ko gre za električne avtomobile.
Manjka bistveni podatek, stolpec, koliko denarja stane ......ker iz LJ do Milana in nazaj, diesel in električar, kaj mislite kdo je prihranil?