Avtomobilski proizvajalci so zelo skeptični glede izpolnjevanja zaostrenih flotnih emisijskih standardov, ki bodo začeli veljati prihodnje leto, in se jim močno upirajo. Renaultov vrhovni šef Luca de Meo, ki trenutno opravlja funkcijo predsednika združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA, je nedavno izjavil, da število električnih avtomobilov trenutno narašča le s polovičnim tempom, s katerim bi se proizvajalci izognili plačilu kazni.
Po drugi strani je študija, ki jo je pripravila nevladna organizacija ICCT (mednarodni svet za čisti promet), pokazala, da bi s pametnim povezovanjem lahko proizvajalci skupaj dosegli nove cilje glede izpustov ogljikovega dioksida.
Korenito zmanjšanje emisij
Evropske smernice predvidevajo, da se bodo povprečni izpusti ogljikovega dioksida v EU prodanega avtomobila s 110,1 grama z leta 2021 v obdobju med letoma 2025 in 2029 zmanjšali na 93,6 grama na kilometer. Če proizvajalec preseže določene vrednosti, mora plačati visoke kazni. Na vsak gram nad določeno omejitvijo mora namreč plačati 95 evrov na vsak prodan avtomobil.
Pri ICCT so izračunali, da bodo proizvajalci v obdobju med letoma 2023 in 2025 dosegli le 12-odstotno zmanjšanje povprečnih izpustov ogljikovega dioksida, kar je zgolj polovica zmanjšanja, ki so ga dosegli med letoma 2019 in 2021, ko so se izpusti povprečno zmanjšali za 23 odstotkov. Ob tem so poudarili dejstvo, da je v prejšnjem obdobju bilo prodanih manj električnih vozil, ki so rešitev te težave, vrh vsega pa so ta imela tudi krajši doseg, nerazvita pa je bil tudi polnilna infrastruktura.
Dodajajo, da je, odvisno od proizvajalca, potrebno zmanjšanje izpustov med devetimi odstotki, kar velja denimo za skupino Stellantis, do 21 odstotkov v primeru Volkswagna. Za doseganje ciljev bodo morali BMW, Kia ali Stellantis na primer prodajo električnih vozil povečati za osem odstotkov, Ford pa kar za 18 odstotkov. Glede na to, da mora prodajo električnih vozil povečati veliko proizvajalcev, je med njimi že izbruhnila cenovna vojna.
Rešitev v povezovanju
ICCT predlaga, da lahko proizvajalci nove omejitve dosežejo tudi s pomočjo povezovanja. Proizvajalci bi namreč lahko združili sile in svoj vozni park evropskim zakonodajalcem predstavili kot skupno floto. To je že storil Volkswagen, ki se je v obdobju 2020 do 2022 povezal s Fordom in skupino SAIC, ki sta imela nizke povprečne emisije. S tem se je izognil plačilu dragih kazni, parterjema pa je moraliizplačati le manjše kompenzacije.
Pri ICCT so simulirali tudi morebitne povezave in prišli do zaključka, da bi nekateri proizvajalci lahko na ta način s povečanjem prodaje za zgolj 4 do 12 odstotkov dosegli zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida za 6 do 13 odstotkov. Tesla Motors in Volkswagen, ki bi leta 2023 imela deljene izpuste v višini 108 gramov na kilometer, bi v primerjavi, da bi izpuste zmanjšala na 96 gramov na kilometer, potrebovala razliko v višini 12 odstotkov. Če hoče enake cilje doseči Volkswagen sam mora izpuste s 120 zmanjšati na 95 gramov, torej za 21-odstotkov. Še večji učinek bi imela povezava med Volvom in Fordom, ki bi skupaj leta 2023 dosegla izpust 99 gramov na kilometer, za dosego leta 2025 zahtevanih 93 gramov pa rabita le 6-odstotno zmanjšanje. Če bi Ford hotel cilje doseči sam, bi moral izpuste za 21 odstotkov zmanjšati s 119 na 94 odstotkov.
Vprašanje je, če so takšna združevanja sploh realistična. Težko si namreč predstavljamo, da bi sile denimo združila Mercedes-Benz in skupina Stellantis, predvsem ato, ker bi si Stellantis s tem precej otežil življenje. S skupnimi napori bi sicer oba proizvajalca morala izpuste s 106 za 11 odstotkov zmanjšati na 95 gramov. Mercedes-Benz bi sam moral izpuste s 109 za 17 odstotkov zmanjšati na 91 gramov, skupina Stellantis pa bi morala izpuste s 105 za le devet odstotkov zmanjšati na 96 gramov na kilometer.
Gremo na Urkelmobile!