Seveda je polnjenje potekalo na hitrih polnilnih postajah na enosmerni tok, ki so zaradi velikih kapacitet baterij v zadnjem času predvsem na poti postale nujnost. Sicer je še vedno bolje, če se avtomobili polnijo na počasnejših polnilnicah z izmeničnim tokom, vendar takšen način polnjenja na poteh ne pride v poštev, saj bi postanki bili predolgi.
Testni vozniki kluba NAF so avtomobile polnili od 3-9 odstotkov kapacitete do 80 odstotkov, potem pa so z upoštevanjem povprečne porabe izračunali, za kakšno razdaljo bi se baterija napolnila v 25 minutah. Vse avtomobile so pred polnjenjem vsaj dve uri vozili po avtocesti, da bi se baterije dovolj ogrele, saj so poskusi izvajali januarja, če pa je avtomobil imel možnost predgretja baterije pred polnjenjem so to tudi izkoristili. Vse avtomobile so polnili na hitri polnilnici iz omrežja Ionity, z izjemo tesel, ki so jih polnili na polnilnici iz omrežja Supercharger.
Več kot 300 kilometrov razlike
Rezultati testa so bili zelo zanimivi in so pokazali predvsem, da se razdalje, ki jih posamezni avtomobili pridobijo po petindvajsetih minutah polnjenja, med seboj lahko zelo razlikujejo. Dva avtomobila, audi e-tron GT in porsche taycan 4 cross turismo, sta se do 80 odstotne kapacitete napolnila celo prej kot v petindvajsetih minutah. Z audijem lahko po dvajsetih minutah polnjenja denimo prevozite301 kilometer, s porschejem pa 320 kilometrov.
Vendar pa oba modela nista tista, ki v primerjavi z drugimi pridobita tudi največ dosega. Na prvo mesto se je namreč uvrstil tesla model 3 long range, ki je v 25 minutah pridobil 368 kilometrov dosega , mercedes-benz EQS na drugem mestu pa je po 25 minutah imel dodatnih 343 kilometrov v dosega.
Za prvaki v polnjenju zeva precejšnja vrzel, saj se naslednji avtomobil na seznamu, BMW iX50 xDrive lahko po 25 minutah polnjenja pohvali z »le« 280 kilometri dodatnega dosega. Več kot 250 kilometrov dodatnega dosega lahko sicer po 25 minutah polnjenja zagotovijo še polestar 2 long range, BMW i4, tesla model 3 short range in tesla model Y.
Na spodnjem koncu lestvice so se po drugi strani znašli kitajska predstavnika BYD tang s 163 in xpeng P7 s 142 kilometri dodatnega dosega ter peugeot e-2008 z le 135 kilometri dodatnega dosega po 25 minutah polnjenja na hitri polnilnici.
Vzroki za razlike?
Lahko se vprašamo, od kod takšne razlike v hitrosti polnjenja. Pri norveškem klubu pravijo, da na to vpliva veliko dejavnikov, med katerimi ne gre prezreti dejanske hitrosti polnjenja in porabe elektrike. Polnjenje je odvisno tudi od tega, kako proizvajalci dimenzionirajo svoj sistem.
Dolgo je za standard hitrega polnjenja veljala moč 50 kilovatov, vendar so vmes prišli električni avtomobili, ki jih lahko polnimo z veliko močnejšim tokom. Če tega denimo povečamo na 150 kilovatov, lahko avtomobil (teoretično) v enakem času pridobi trikrat več kapacitete.
Pomemben faktor, ki se ga večina ne zaveda, je tudi temperatura baterije med polnjenjem. Če je ta blizu optimalne temperature, se lahko polni veliko hitreje kot pa prehladna ali preveč topla baterija. Vse več avtomobilov je zato opremljenih s sistemi za vzdrževanje ustrezne temperature baterije, ki so gotovo vredni svojega denarja.
Kaj če bi vi raje opisali električna vozila pod 30k Evrov. ta so bolj primerna povprečnemu Slovencu, ki si lahko privošči 2. avto.