Čeprav mu je na prvi pogled zelo podoben, bugatti tourbillon nima skoraj nič skupnega s svojim predhodnikom chironom, saj gre za popolnoma nov avtomobil. Ima povsem novo karoserijo tipa monokok, novo podvozje in novi hibridni pogonski sklop, ki ga sestavljajo motor V16 in trije elektromotorji.
Osrednja energijska enota je 8,3-litrski atmosferski orjak, ki se zavrti do 9.500 vrtljajev na minuto in brez kakršnihkoli turbopolnilnikov razvija moč 735 kilovatov. Motor, ki so ga razvili pri Cosworthu, kljub temu, da je precej večji, z maso dobrih 250 kilogramov tehta manj od predhodnika W16. Razvije tudi 900 njutonmetrov navora.
Zanimiva je tudi hibridna pomoč bencinskega motorja. Na prednji električni premi sta dva elektromotorja, vsak za eno kolo, na zadnji premi pa je še tretji elektromotor, ki bencinskemu motorju pomaga pri sukanju zadnjih koles. S pomočjo baterije s kapaciteto 25 kilovatnih ur zagotavljajo dodatno moč 739 kilovatov, ki pripomore k sistemski moči 1.324 kilovatov, s katero,če so na kolesih za tourbillona ukrojene gume michelin pilot sport cup 2, lahko hiperšportnik 100 kilometrov na uro doseže v natanko dveh sekundah.
Verjetno ni treba posebej povedati, da je avtomobil nastal pod vrhovnim vodstvom hrvaškega električnega zvezdnika Mateja Rimca, ki pravi, da je plod 115-letnih izkušenj francoske znamke. Pravi, da so njega osebno in njegovo ekipo besede Ettoreja Bugattija "če se lahko primerja z drugimi avtomobili, ni bugatti" in "nič ni preveč lepo" vodile, da so ustvarili novo razburljivo obdobje v zgodovini Bugattijevih hiperšportnih avtomobilov.
A to je le začetek pospeševanja. Tourbillon namreč s polnim plinom v petih sekundah doseže 200 kilometrov na uro, do 300 kilometrov na uro potrebuje manj kot 10 sekund, po 25 sekundah pa je že pri 400 kilometrih na uro. To je sicer nad največjo serijsko deklarirano hitrostjo 380 kilometrov na uro, vendar pa je v tourbillonu na voljo trik, tako imenovani programček "speed key", ki v primeru, da je aktiviran, omogoča največjo hitrost 445 kilometrov na uro.
Kljub obsežnemu hibridnemu pogonu je tourbillon celo lažji od chirona. Poleg tega je lahko tudi zelo tih avtomobil. Po mestu lahko namreč do 60 kilometrov križari zgolj z električnim pogonom. Čeprav časov polnjenja baterije niso objavili, lahko sklepamo, da so hitri, saj sistem deluje z napetostjo 800 voltov.
Poznavalci urarskega sveta vedo, da je tourbillon izraz za eno najbolj zapletenih komplikacij na mehanskih urah, ki jim zagotavlja veliko natančnost. Tudi pri Bugattiju tourbillona vidijo kot veliko brezčasno delo mehanske popolnosti, kar postane očitno, ko odprete električno dvižna vrata. V analognem kokpitu namreč trije veliki merilniki za volanskim obročem prikazujejo vse od motornih vrtljajev do hitrosti, količine goriva, temperature motorja in drugih podatkov.
Kljub temu, da so ga pri Bugattiju že predstavili, bo prvi tourbillon na ceste zapeljal šele leta 2026. Trenutno je namreč šele v testni fazi. Ko ga bo mogoče kupiti, bo zanj treba odšteti najmanj 3,6 milijona evrov. Izdelali jih bodo le 250.
Instrumenti, ki so jih oblikovali in izdelali švicarski urarji, so pritrjeni na volanski drog, torej se nastavljajo skupaj z volanskim obročem, a ostanejo fiksni za njim. Tudi osrednja konzola je analogna, na njej pa so aluminijasta stikala, vrtljivi regulatorji in kristalni obroč za zagon pogonskega sklopa. V avtomobilu je tudi digitalni zaslon, ki pa je običajno skrit za armaturno ploščo in se proti vozniku zasuka le na njegov ukaz, da sicer ne vari analognega okolja.
Ko gre za zunanjost, je tourbillon nezmotljivo bugatti in popolnoma opremljen s pripomočki za učinkovito usmerjanje zraka. Skrit na karoseriji za voznikom je poseben difuzor, odprtine pod žarometi vodijo zrak na hlladilnik in hkrati poskrbijo za potisk avtomobila k tlom, aktivno zadnje krilce pa lahko služi tudi kot zračna zavora. Novo podvozje pa je popolnoma večvodilno in 45 odstotkov lažje kot chironovo.
