Merilo za tekmovalce je poraba 4,3 litra na 100 kilometrov

Letos smo na zurnal24.si spet obudili tekmovanje za Najbolj varčnega voznika, ki smo ga pred leti že uspešno izvedli v dveh sezonah. Prvič pa se bodo na tekmovanju za najbolj varčnega voznika Žurnalovi bralci in bralke pomerili za volanom  hibridnega vozila. Naš partner pri Projektu Toyota je v ta namen posodila hibridnega križanca C-HR.

Izmed skoraj 500 prijavljenih bralcev naše spletne strani smo za tekmovanje izžrebali osem tekmovalcev, ki se bodo vsi pomerili na isti trasi s startom in ciljem na bencinski črpalki MOL v Ljubljanskem BTC, trasa pa je speljana po mestnih ulicah in podeželski vožnji do Horjula in Vrhnike in nato nazaj do cilja po avtocesti in hitri cesti do cilja na bencinski črpalki MOL v Ljubljani.

Pravila so enostavna

Zmagovalec bo tisti, ki bo v omejenem času (prepočasna vožnja pomeni diskvalifikacijo), porabil najmanj goriva.

Če bosta dva ali več tekmovalcev imeli enako porabo goriva, bo najboljši tisti, ki bo progo prevozil v najkrajšem času. Za vse tekmovalce velja, da morajo upoštevati cestno-prometne predpisi, avtomobil pa mora imeti delujočo klimatsko napravo in vklopljene žaromete.

Sami smo že prevozili progo in izmerili povprečno porabo goriva. Tovarniške porabe 3,8-litra na 100 kilometrov nismo dosegli, smo pa bili zelo blizu, saj smo po uri vožnje izmerili povprečje 4,3 litra bencina na 100 kilometrov poti, kar je primerljivo ali bolje od dizelskih vozil, ki jih preizkušamo na tej trasi. Baterija je bila pred začetkom vožnje polna, pnevmatike pa zimske.

Veliko smo se vozili zgolj na elektriko

Hibridno tehnologijo smo najbolj izkoristili v primestni in mestni vožnji, manj pa na hitri cesti in avtocesti. Po mestu je bila ob izkoriščanju energije v bateriji in električnem EV načinu vožnje poraba bencina pod štirimi litri. Dogajanje v prometu sem vseskozi spremljal. Ko sem videl, da se je na semaforju prižgala rdeča luč, sem zaviral počasi in z občutkom, saj motor deluje kot generator in vrne energijo bateriji, ki sem jo lahko izkoristil kasneje pri vožnji skozi naselja. Dlje, kot sem upočasnjeval, več energije se je vrnilo v baterijo. Če bi pred semaforjem ustavljali sunkovito, bi večino dela opravile zavore, energija pa bi šla v nič.

Na testu sem se lahko tako na elektriko tudi več kilometrov daleč vozil tudi pri hitrostih med 50 in 60 km/h. Še posebej na ravninskih delih cest in tam, kjer ni veliko prometa, sem uporabil tempomat, tako sem motor ohranjal na konstantnih vrtljajih.

Bolj, ko se je cesta vzpenjala, hitrost pa naraščala, bolj je naraščala poraba. Tudi na račun zračnega upora, ki je manjši, ko sem vozil počasneje. Pri pospeševanju energija v bateriji "kopni", zato sem do želene hitrosti pospeševal hitro, nato pa sem ohranjal konstantno hitrost. Do Horjula je poraba narasla na 4,1 litra, še za 0,2 litra pa se je povečala na avtocesti.

Zdaj so na vrsti tekmovalci.