V torek bo drugi izbor za Mehanika leta. Kako bolj zahtevne bodo naloge v primerjavi z lanskim letom? Kaj bodo morali finalisti pokazati - je to osnovno znanje ali kaj več?
Naloge niso težke, saj izhajajo iz stroke. Menim, da so primerne statusu mehanikom, ki se bodo potegovali za naziv Mehanik leta 2015. Te naloge bi morali obvladati. Gre bolj za obnovitev splošnega znanja, saj niso vezane na znamko ali model vozila, ampak na splošno znanje o sistemih, ki so vgrajeni v vozila. Zato je tudi čas reševanja teoretičnih nalog razmeroma kratek, se bodo morali kar hitro odločiti o rezultati. V primerjavi z lanskim izborom so naloge bolj obširne, reševali bodo tudi težave v laboratoriju na simulacijskih napravah. Poklic mehanika je danes postal zelo kompleksen, saj je poleg osnov o strojništvu, veliko poudarka tudi na znanju iz elektrotehnike in diagnostike.
Del tekmovanja je namenjen reševanju nalog iz teorije. Kako pomembno je znanje teorije v praksi, v mehanični delavnici?
Teorija je osnova za razumevanje. To teoretično znanje, ki ga ima, mora mehanik znati uporabiti tudi pri operativnem delu, v delavnici na vozilu. Eno brez drugega enostavno ne gre.
Kako vi ocenjujete delo in usposobljenost mehanikov pri nas, ko se sami odpravite k mehaniku?
Veliko mehanikov, s katerimi sem se pogovarjal, meni, da je poklic mehanika še vedno podcenjen. Se strinjate z njimi?
Vsak gleda s svojega stališča. Gledano v celoti bi se težko strinjal s tem. Spoštujem vse poklice, ne glede na to ali je to poklic zdravnika ali čistilke. V družbi pa mislim, da je mehanik visoko cenjen. V Sloveniji ima skoraj vsak neko prevozno sredstvo, ki ga bo moral odpeljati k mehaniku. Obstajajo taki in drugačni mehaniki, sam pa menim, da je znanje pri slovenskih mehanikih zelo dobro in da so tudi cenjeni. To vemo tudi po pogovoru z delodajalci - kot šola smo z njimi v stikih, saj jih pošiljamo na praktična izobraževanja, saj so odzivi zelo dobri.
Koliko znanja dijak odnese iz šole? Kaj zna popraviti?
Izobrazba je vezana na splošno znanje, na sisteme v vozilih. Kot šola se ne smemo specializirati, oziroma navezovati, na določene znamke vozil. Znanje mora izhajati iz principov delovanj splošnih sestavnih delov iz katerih je sestavljen motor. Pridobijo dobre osnove, specifična znanja za posamezno znamko ali model avtomobila pa tako kasneje pri svojem delu osvojijo zelo hitro.
Kako veliko je zanimanje za izobrazbo avtomehanika danes v primerjavi s preteklostjo?
Letos se moramo posebej pohvaliti. Na naši šoli beležimo vpis, ki smo ga nazadnje beležili že dolgo, dolgo nazaj. Odkar sem na šoli, še ni bilo pet oddelkov v 1. letniku. Vpis za področje avtoserviserja je izjemno velik, ne samo to, tudi za nadaljevanje šolanja za avtoservisnega tehnika, kot nadgradnja avtoserviserja, je veliko zanimanje. To je kader, ki precej obvlada sisteme in je sposoben zahtevnejših opravil in reševanja zahtevnejših težav na vozilih.
Kakšno znanje dobijo naši šolarji za avtomehanika v primerjavo s tistimi v Nemčiji, kjer je avtomobilska industrija praktično doma?
Vedeti je treba, da tehnologije resnično prihajajo iz Nemčije. Realno gledano smo korak za njimi, jim pa zvesto sledimo, ker so tudi izmenjave dijakov, v katere se vključuje naša šola, zelo uspešne. Dijake, ki jih tudi po tri mesece pošiljamo na izmenjave v Nemčijo, sprejemniki v Nemčiji pohvalijo. Pravijo, da so zelo visoko usposobljeni, pravijo tudi, da so presenečeni koliko znanja imajo. Res je tudi, da izberemo boljše dijake, ampak na splošno so odzivi pozitivni.
Kaj pa punce in poklic mehanika? Koliko jih je v primerjavi s tujino?
Na Finskem srečujemo veliko deklet, ki se izobražujejo za ta poklic. Tudi pri nas srečujemo dekleta, v mojem letniku sta konkretno dve dekleti. Vesel sem, da se vpisujejo in da poklic avtomehanika ne sprejemajo kot izključno moški poklic, ampak poklic, ki je privlačen tudi za ženske. To delo ni več tako umazano, kot je včasih bilo, razen v določenih primereih. Danes to delo zahteva določena znanja in pristop k reševanju težav.
Kakšno pozornost posvečate najnovejšim tehnologijam, EV vozilom, samodejni vožnji in podobnim modernim sistemom ...?
Kaj pa izobraževanje o asistenčnih sistemih, ki vodijo k samodejni vožnji?
Seznanjamo jih. Ker pa še ni določenega gradiva to področje, tega še nimamo v učnem procesu, to je treba vpeljati tudi na nivoju države. Dijaki poznajo mehatronske sisteme, zato vedo, kako v grobem zadeve delujejo.
grega.prebil@zurnal24.si