Hladilna tekočina je tisti element v avtomobilskem motorju, za katerega velika večina voznikov ne ve, da jo je treba menjati, če želijo ohraniti brezhibno delovanje nekaterih vitalnih delov. Tega si niso izmislili mehaniki, da bi si povečali svoje prihodke, temveč to narekuje delovanje fizikalnih in kemičnih zakonov. Povprečen avto v Sloveniji je star več kot devet let, kar pomeni, da bi mu morali v tem času že dvakrat menjati hladilno tekočino.
Ker po tolikih letih marsikdo ne vozi več avta na redne servise oziroma se osredotoči le še na nujno vzdrževanje, se na hladilno tekočino rado pozabi.
Najprej ščiti pred njo, kasneje razgradnjo pospešuje
Naloga tekočine je zelo pomembna, saj prenaša toploto od motorja do hladilnika ter do grelnika kabine, s tem pa uravnavanje pravilne delovne temperature pogonskega sklopa vozila. Njena naloga je tudi, da prepreči svojo zamrznitev in korozijo delov, ki so vključeni v vodno hlajenje. Da to zmore, je zelo pomembna njena sestava - ta je iz destilirane ali deionizirane vode in različnih aditivov, ki sestavne dele motorja ščitijo pred korozijo in elektrolizo. Z leti pa ti aditivi počasi izgubljajo svoje sposobnosti in slabijo. Predvsem so zelo občutljivi na preseženo normalno delovno temperaturo, puščanje kompresije in na stik z zrakom.
Hladilna tekočina tako z leti ne zmore več učinkoviti ščititi pred rjavenjem, hkrati pa postane še dober elektrolit, ki pospešuje elektrolitsko korozijo, ki počasi, a nepovratno razjeda sestavo različnih kovin in zlitin. Posledica je odpoved vodne črpalke, puščanje na hladilniku ali napake na izmenjevalcih toplote. Najhujše posledice pa lahko iztrošena tekočina pusti na notranjih delih motorja. Mehaniki lahko "zmogljivost" hladilne tekočine preverijo z uporabo specialnih merilnikov.
Ne gre vsak tip tekočine v vsak avto
Inštruktor mehanikov Primož Rožnik pri skupini GMT svetuje, naj se lastniki vozila držijo predpisanih servisnih intervalov glede menjave hladilne tekočine, saj bodo s tem zagotavljali dolgotrajnost delovanja motorja. Kako pogosti so ti intervali, pa je zelo pomembno od starosti avta, ker so proizvajalci vozil v različnih obdobjih uporabljali različne tipe hladilne tekočine. Zato je pred menjavo nujno potrebno vedeti, katerega od današnjih petih tipov tekočine na trgu (G11, G12, G12+, G12++, G13) je predvidel proizvajalec.
Skupaj s spremembami pri materialih, ki so jih uporabljali pri motorjih, so se namreč spreminjali tudi tipi hladilnih tekočin. Tekočina, ki je bila namenjena eni generaciji vozil, ni nujno primerna za drugo generacijo, saj lahko dodatki ne zaščitijo motorja ali pa povzročajo celo negativne posledice na materialu, opozarja Rožnik. Recimo najsodobnejša tekočina G13, ki je sicer odlična za sisteme iz aluminija, litega železa ali magnezijeve zlitine, po drugi strani negativno vpliva na hladilne sisteme z bakrenimi ali medeninastimi hladilniki in grelniki kabine, ki so bili značilni za starejše generacije vozil.
Mešanju hladilnih tekočin se je iz teh razlogov pametno povsem izogniti, če niste prepričani, da je primerna za vaš tip avta, kar pomeni, da je potrebno biti previden pri nestrokovni nabavi hladilnih tekočin s polic bencinskih servisov ali splošnih trgovin.
Razlika lahko tri dodatna leta in 160 tisoč kilometrov!
Na koliko časa torej menjati hladilno tekočino v avtu? Najbolj je to odvisno od generacije avtomobila. Pri tistih, ki so bili izdelani pred letom 1996 (G11), se priporoča menjava na največ 90 tisoč kilometrov oziroma na tri leta. Pri generaciji vozil med 1996 in 2003 (G12) interval znaša med 120 in 180 tisoč kilometri ali do največ pet let. Ravno ta tip tekočine je najmanj kompatibilen z ostalimi generacijami motorjev. Pri nekoliko mlajši generaciji vozil, izdelovanih med 2000 in do nekako leta 2008 (G12+), je časovni interval podaljšan na šest let, vendar prav tako na med 120 in največ 180 tisoč prevoženih kilometrov.
Leta 2005 so za naslednjih pet let začeli v tovarnah točiti sredstvo G12++, ki je interval menjave podaljšalo na med 150 in 250 tisoč kilometri, menjava pa si mora slediti na 4 do 6 let. Enake predpisane intervale menjave ima tudi najnovejše sredstvo G13, ki je v uporabi od leta 2008 dalje.
Iz modre nastala vijoličasta
Skupaj z oznakami so se skozi leta spreminjale tudi barve hladilne tekočine. Nekoč je bila ta modrikaste barve, G12 je postala rdeča, nato se je odtenek posvetlil na roza, najmodernejši avtomobili pa imajo hladilno tekočino vijoličaste barve.
dezurni@zurnal24.si
Ni problem, da navaden uporabnik ne zahteva menjave...problem je, da ti mehanik ne svetuje...če ti jo pa že kao menja in računa, se v velikih primerih to sploh ne zgodi. Problem je eročnost in profesionalizem ter poštenje mehanikov...innto, da bi… ...prikaži več radi zaslužili kot trgovci rezervnih delov in izvajalci mehaničnih del...to pa seveda ni logično, trgovec ti lahko zaračuna maržo ...mehanik pa bi ti moral dati dele po ceni odbiti marže, saj zasluži pri delu