K dobremu mehaniku stranke prihajajo iz vse Slovenije

Mehanik leta 2014 in 2015 je neodvisni mehanik Primož Rožnik iz Euroservisa Avto Rožnik d.o.o. Iz Horjula, ki je zmagal na izboru, ki ga na zurnal24.si prirejamo skupaj z specializirano revijo Mehanik in voznik.

• Kako prepoznati dobreg mehanika?

Eno leto je odkar ste osvojili prvi naslov, zdaj še drugega. Kaj vam je prinesle naziv Mehanik leta? Koliko novih strank imate zaradi tega?
Upam, da bodo še nove stranke. Izkazalo se je, da sem dobil nekaj novih strank tudi zaradi naziva Mehanik leta, ki je dokazilo kakovosti, strankam pa vliva dodatno zaupanje v moje sposobnosti in znanje, hkrati pa pomeni tudi dodatno potrditev pri stalnih strankah.

Od kje so se pripravljenje stranke pripeljati do vas?

Od povsod. K meni prihajajo iz Murske Sobote, Primorske, Ljubljane ...

Zakaj se pripeljejo iz Murske Sobote do vas?
Po eni strani se je čas zaradi dobre avtocestne povezave zelo zmanjšal. Tudi zaradi sodelovanja s kooperantom, veliko pa je zvestih strank, ki so zadovoljne z uslugami.

Ste med domačini v Horjulu kaj bolj prepoznavni zaradi naziva?
Prepoznavnost imam že od prej. Ljudje me poznajo, tudi po zaslugi očeta, ki je bil bolj prepoznaven član lokalne skupnosti. Po naslovu sem prejel veliko čestitk, veliko telefonskih klicev.

Koliko Horjulčanov vozi svoje avtomobile v vašo delavnico?
Če bi ocenil čez prst, je od vseh mojih strank okoli 20 odstotkov domačinov.

Si izmenjujete podatke z drugimi mehaniki, glede na to, da imate svojo delavnico, ki je manjša od tistih v avtohišah? Kako pomembno je to za vas, ki ste neodvisni mehanik?
Si. Veliko. Velikokrat se med seboj pokličemo, saj je nekdo specialist za eno, spet drug za drugo avtomobilsko znamko. Včasih se je nekdo že soočil z določeno težavo, zato je bolje vprašati, kot pa odkrivati toplo vodo.

Kdaj pa lahko mehanik zase trdi, da je izkušen?
Predvsem to prinese praksa. Ta mora biti postavljena na dobro teorijo, tako kot hiša na dobrih temeljih, vendar je tako, da za iste probleme včasih obstaja več poti in rešitev. Glede na mojo dosedanjo kariero je bilo te prakse z različnimi situacijami že kar nekaj.

Obstaja kakšno delo pri avtu, ki vam manj diši?
Morda mi je še najmanj všeč papirologija, ki jo je zadnja leta vse več. A tudi to mora biti, vodenje evidenc, kako sem kakšno težavo rešil, pride zelo prav, ko naletim na kakšen podoben problem in si tako skrajšam čas popravila.

Čeprav mehaniki nimate tako umazanih rok, kot pred leti, pa se še vedno ne morete izogniti umazaniji za prsti.
Res je (smeh). Drži, da ko grem na morje, potrebujem štiri dni, da gre črno dol iz rok. Sploh če razdiraš dizelski motor, so v notranjosti saje, pepel, druge nečistoče, tudi samo olje je agresivno, Dobiš ga na roke, tudi, če delaš v rokavicah. Na koncu se zažre v roke in umazanijo težko spraviš dol.

Danes, ko več vemo o trdnih delcih in NOx, kako to vpliva na zdravje vas mehanikov? Se je trend spremnil, ste mehaniki bolj zaščiteni, kot pred leti in desetletji?
Zagotovo smo bolj zaščiteni. Včasih ni bilo odsesavanj izpušnih plinov, če je imel avtomobil prižgan motor v delavnici, danes imamo ventilatorje, ki odsesavajo plin. Zaščita je boljša, tudi nadzora s strani inšpektorjev je več. Po drugi strani se tudi sami zavedamo, da smo za svoje zdravje odgovorni sami.

Kaj se je spremenilo v vašem poklicu od časov vašega šolanja?
Glavna stvar je gotovo elektronika, ki jo je mnogo več. Težava pri njej je, da je zelo nepoenotena in odvisna od vsakega proizvajalca posebej. Včasih se je tako potrebno dobesedno psihološko poistovetiti s tistim, ki jo je zasnoval, da razumeš, kako naj bi delovala. Pa tudi sestavni deli avtov so precej bolj izpopolnjeni. Marsikateri je narejen tudi tako, da se ga ne da več popraviti temveč le zamenjati. To je sicer žalostno, ampak tak je trend razvoja. Začel sem s popravili fičotov, danes pa moramo tudi novejše in zakomplicirane avte znati popravljati.

Včasih so ljudje kar razočarani nad svojim avtom v smislu nezanesljivosti, kvarljivosti. Obstaja kakšen osnovni recept pred nakupom, na kaj bi morali biti ljudje pozorni? Obstaja res takšna razlika med znamkami?
(Smeh) So bile znamke v preteklosti, za katere smo lahko dali roko v ogenj glede tega, da bodo njihovi avti delovali. Danes pa se mi včasih zdi, da ni več znamke, da bi dal prst v toplo vodo zanjo. Na žalost je trend izdelave avtov takšen, da se ne dela več toliko na življenjski dobi kot nekoč, ko se je kvaliteta stalno izboljševala. Če danes vidimo, da imamo ogromno starodobnikov, ki so torej starejši od 30 let, pa se sprašujem, ali bomo imeli čez 30 let sploh avte, ki bodo stari 30 let. 60 let stare verjamem, da jih bomo še vedno videli. Žal je res tako, da se dela na kratek rok, tovarne želijo prodati več avtov, zato so novi tempirani tako, da delujejo dobro na precej krajši čas, potem je pa čas za menjavo. Ne vem pa, če si to uporabniki lahko privoščimo.

Ali velikokrat naletite na kakšne posebne ekstreme pri svojem delu, ki vas negativno presenetijo v smeri, kako slabo so ohranjeni?
Se kar dogaja. Ravno pred kratkim smo imeli v delavnici nekaj let starega jaguarja, ki niti ni imel pretirano prevoženih kilometrov. Ampak je bilo pri njemu že res veliko stvari, ki niso delovale ali so bile nakazane, da bodo odpovedale. Ne vem pa, kakšna je bila zgodovina in kako so ga vzdrževali doslej, kako so ga vozili.

So dandanes stranke včasih tudi prezahtevne do mehanikov?
Prav gotovo in od njih pričakujejo včasih tudi nemogoče stvari, preveč se gleda le na hitrost in nizko ceno. Še posebej pri novejših avtih pa se takšno ubiranje bližnjic marsikdaj izkaže dejansko kot precej daljša in dražja pot. So stranke določenih znamk avtomobilov, ki so še posebej težavne (smeh). Je pa tako, da je potrebno vedno znati tudi komunicirati s stranko, prepoznati njene potrebe in pričakovanja. To se gotovo vidi že pri tem, kakšen avto ti pripelje na servis. Če je čist in vrhunsko ohranjen, potem veš, da se je potrebno še posebej potruditi za ustrezen odnos. Ampak naučil sem se tudi ohraniti pravico, da kakšno stranko zavrnem, če ima nemogoče zahteve. Navsezadnje nisem edini mehanik pod soncem. Če misli, da bo kdo drug izpolnil njene želje …

Kateri so tisti osnovni deli avtomobila, pri katerem se največkrat pojavlja dilema, ali nek avto sploh popravljati, ali se ne splača?
Največkrat pride ta dilema v ospredje pri karoseriji. Če se oceni, da je potrebno kar veliko mehanskega dela, pri tem pa je že karoserija slaba, potem največkrat nima smisla popravljati. Če motor zariba, se mu pač vstavi drug motor. Če pa karoserija prerjavi, še posebej na vitalnih delih, pri nosilcih, potem je vložek vprašljiv. Saj je mogoče popraviti in na tistem delu ne bo rje naslednji dve leti, a se bo pojavila zraven. Avto ne more skriti vsega, kar je “dal skozi” in načina, kako je bil vzdrževan.

Kaj pa kakšni drugi deli?
Pri motorju se gotovo lahko pojavijo večji problemi, denimo pri odpovedi menjalnika. Če gre za avtomatika, popravilo lahko hitro stane tudi po 2.000 ali več evrov. Veliko je odvisnega od znamke in od načina uporabe, od primera do primera, tudi od pripravljenosti stranke. Nekateri želijo popraviti, pa čeprav so stroški visoki. Najbolj negativno me preseneča, da ljudje še vedno tako pogosto kupujejo rabljen avto, ne da bi se prej posvetovali ali ga prej dali pregledati kakšnemu strokovnjaku, da jim pove, v kakšnem stanju je v resnici. Na leto imam opravka vsaj s kakšnimi desetimi primeri, ko stranka pripelje avto k meni kmalu zatem, ko ga je kupila. A ji lahko svetujem le, naj se vsede vanj in ga odpelje nazaj tja, kjer ga je kupila.

Kaj so danes glavni izzivi mehanika, še posebej neodvisnega mehanika, kot ste vi?
Izziv je najti napako na vozilu, jo čim prej odpraviti, s čim manj stroški in s tem zadovoljiti stranko, da bo še naslednjič pripeljala vozilo v delavnico. Boj za delež pogače, ki je na trgu. Kot mehanik pa je treba slediti trendom in inovacijam.

Kako pa?
Z izobraževanji, s spremljanjem raznih biltenov, tehničnih informacij s strani samih izdelovalcev delov. Včasih je treba prebrati tudi kakšne stare knjige.

Se bojite novih tehnologij pri pogonih?
Ne, nasprotno, elektrifikacija bo pomenila tudi poenostavitev določenih vitalnih komponent. Danes največ težav povzročajo sistemi, ki so vezani na ekologijo avta. V motorju so kompleksni sestavni deli, ki skrbijo, da je avto v skladu z okoljskimi zakoni. Avti pa so v marsičem zakomplicirani tudi zaradi samega videza, ki izvira iz prodaje. Denimo, da ima avto velike zaslone v notranjosti. Določena izobraževanja za električne avtomobile sem že imel.

Imate že kakšne izkušnje s temi zasloni?
Pri tem je tako, da je mogoče pri starejših tipih avtov takratne zaslone tudi popraviti. Pri modernih velikih zaslonih pa je kot pri modernih telefonih - ko zaslon neha delovati, je lahko popravilo zelo drago. Ko bo današnji avto star 15 let, bo smiselnost takega vložka že vprašljiva.

Kako bo izgledal servis avtomobilov v prihodnosti, ko bo na cesti veliko baterijskih vozil?
Nič posebnega. Vse bo bolj poenostavljeno, pri določenih stvareh bo treba upoštevati določene varnostne faktorje. Gre za visoke napetosti, zato bo treba zaradi svojega življenja delati z glavo.

Kaj pa prihod EV vozil pomeni za mehanične delavnice, potrebovali boste nove naprave, orodja, inštrumente ...
Čas bo pokazal svoje. Sama cena servisne storitve se ne bi smela bistveno podražitvi.

Kovačeva kobila je ponavadi bosa, kako pa je s stanjem vašega lastnega avta?
Ta pregovor sem vedno imel za spodbudo, da sem vestno skrbel tudi za svoje avte. Danes imam tako dva, ki sta po mojem zelo dobro vzdrževana, pri tretjem pa le čakam, da bo delal, dokler bo, nato pa bo šel v pokoj.

dezurni@zurnal24.si