Zakaj je izšla zadnja tiskana številka Avto magazina je v uvodniku zadnje revije pojasnil urednik Matjaž Korošak.
Kot je zapisal, so danes stalnica le še spremembe. Priznava, da niso mogli uiti digitalizaciji in pojasnil, da bodo novice na voljo zgolj še na spletu in družbenih omrežjih. Korošak pravi, da jim ni zmanjkalo volje, želje, idej in zanosa, ampak je prišel čas le še za splet. "Tisk je v težavah, ne le zaradi pomanjkanja zanimanja za branje na papirju, pač pa tudi zaradi visokih cen tiska, papirja in distribucije." Korošak dodaja, da Avto magazin ostaja bralcem še naprej na voljo v spletni izdaji.
Dušan Lukič, ki je bil do oktobra 2019 kar 16 let glavni urednik Avto magazina, tudi pred tem pa skoraj desetletje član redakcije kot novinar, je ob slovesu tiskane izdaje za Žurnal24 dejal: "V tem času smo Avto magazin iz povsem tiskane revije spremenili v sodoben medij, ki je postal močan tudi na spletu, mu dodali video produkcijo in tako postavili temelje, da je kot digitalna izdaja tako močan in uspešen, kot je danes. Ob tem smo ves čas pazili, da je tiskana izdaja ostala pomemben del medija, saj gre vendarle za revijo, ki je na trgu že več kot pol stoletja in je bila od nekdaj sinonim za kakovosten, zanesljiv in zaupanja vreden tiskan avtomobilski medij. Zato mi je zelo žal, da se tiskana izdaja poslavlja – bila je namreč tista, ki je še držala nivo strokovnosti in resnosti, ki si ga Avto magazin kot blagovna znamka zasluži. Bojim se, da bo z le digitalno izdajo Avto magazin postal le še eden od medijev, pri katerih je število klikov bolj pomembno od kakovosti."
Lukič pravi, da ne more soditi, ali je bila takšna poteza resnično nujna, se mu pa vsekakor ne zdi prav, da je do nje prišlo. Nekaj korakov v tej smeri se je v zgodovini medija po njegovih besedah zgodilo večkrat, tudi v času njegovega urednikovanja, "ampak vedno smo znali zgodbo zapeljati tako, da to na koncu ni bilo potrebno."
To je žalostno
Vprašali smo ga tudi, kaj se mu je najbolj vtisnilo v spomin? "To, kako povezana je bila ekipa, kako smo se znali prilagajati razmeram na trgu in spremembam v tehnologiji (avtomobilski in medijski) in koliko odličnih vsebin je poslala med bralce in obiskovalce digitalnih izdaj. Nič nam ni bilo pretežko in poskusili smo marsikaj, v času, ko so se s tem ukvarjali le redki mediji. In člani naše redakcije so bili vedno izjemno uspešni: članstva v žirijah za evropski in slovenski avto leta, Autobest, izjemno uspešne digitalne zgodbe, ki so jih člani redakcije nadaljevali tudi po odhodu z AM … Pa tudi tisoči avtomobilov, ki smo jih preizkusili (in tudi natančno, z merilnimi inštrumenti, premerili in izmerili njihove karakteristike), ne glede na vreme, ogromno število dni na službenih poteh in vedno manj številčni redakciji. Bili smo dokaz, da se da držati visoke standarde, če je želja dovolj velika," pravi Lukič.
Starosta slovenskega avtomobilskega novinarstva Tomaž Porekar, pa o ukinitvi tiskane edicije pravi: "Lahko rečem, da nam je nam vsem, ki smo bili pristaši Avto magazina in smo mu sprva hoteli delati konkurenco z mojo revijo, ki se je imenovala Avto + Šport, to pač žalostna stvar. Vsekakor je to posledica celotnega razvoja družbe, digitalizacije te družbe in marginalizacije te družbe. Ni več pomembno, da so mnenja množična, da se karkoli ugotavlja na ta način, razen napovedi, kdo bo kaj volil. Vse ostalo pa je popolnoma individualizirano. Na ta način je prišlo do tega, da se javnost ne zanima več za branje, podatke in avtomobile nasploh."
Porekar po drugi strani krivi tudi industrijo oziroma slovensko pokrajino uvoznikov in neuvoznikov avtomobilov. "Tisti, ki po eni strani skrbijo za prodajo avtomobilov in imajo njihova podjetja velike dobičke, po drugi strani za podobo znamk in na neki način razvoj avtomobilizma ali mnenja o avtomobilih, ne dajo nič in jim je pravzaprav najbolj pomembno to, da o avtomobilih ni nič tehtnega objavljeno. Celo delajo na tem, da se kaj takšnega ne bi moglo zgoditi."
"Imeli smo več avtomobilističnih revij kot Nemčija"
Semo Sadiković, glavni in odgovorni urednik revije Avto fokus, ki v tiskani izdaji izhaja več kot četrt stoletja in bo po njegovih besedah tudi v prihodnje, pravi, da je uspeh tudi stvar sreče: "Veste, kako pravijo, če želiš uspeti, potrebuješ veliko sreče. Če ne verjamete, vprašajte tiste, ki niso uspeli. A šalo na stran – v vsakem poslu je za uspeh ključna sposobnost razumevanja trga in dobra zmožnost prilagajanja dogajanju na njem. V 25-letni zgodovini revije Avto fokus smo bili tudi sami priča številnim pretresom na trgu. Ob začetku izhajanja (a tudi leta kasneje) smo se soočali s številnimi izzivi, še najmanjši med njimi (vsaj za nas) pa je bila zelo številčna konkurenca na trgu tiskanih medijev. V najbolj »plodnih« časih je slovenski medijski prostor premogel več avtomobilističnih revij kot 50-krat večja Nemčija: Avto ekipa, Grand prix, Avto foto market, Evo, Avto manija, Avto bild in nenazadnje najstarejša slovenska avtomobilistična revija Avto magazin, če naštejemo le tiste, ki jih ni več."
Sadiković priznava, da so tudi sami doživeli dobre in manj dobre čase, a so jih vselej uspešno in predvsem premišljeno zvozili. V duhu časa in iskanja (ali vsaj približevanja ogljični nevtralnosti) so se nedavno prilagodili tudi pri sami izbiri papirja, na katerem izdajamo revijo Avto fokus. Prvič v zgodovini so jo prejšnji mesec natisnili na slovenskem papirju, pridelanem iz celuloze s certifikatom trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
"Vsekakor pa menim, da uspeha medija oz. njegove kakovosti ne določa nosilec (podajalec) informacij – niti pri tisku, niti pri televiziji ali internetu. To so zgolj platforme, medtem ko ključne zasluge za uspešnost slehernega medija pripisujem vrednosti kakovostnih, preverjenih in uporabnih informacij, ki vselej slonijo na bogatih izkušnjah celotne ekipe ustvarjalcev posameznega medija. Le stalna zavezanost k ustvarjanju najboljših možnih vsebin lahko prepriča bralca, gledalca ali poslušalca, da redno posega po priljubljeni medijski platformi," dodaja Sadiković.
Na redakciji revije Avto fokus, kljub vsesplošni digitalizaciji, beležijo zelo stabilno tiskano naklado in to že več kot deset let. Odgovorni urednik pravi, da tudi sami skrbijo za kakovostno in zelo obiskano spletno stran. Čeprav na spletu mesečno beležijo trikrat več bralcev, pa po besedah Sadikovića še vedno vsako revijo prebere 45.000 bralcev, zaradi katerih ohranjajo klasični papirni format Avto fokusa. "Številni smo namreč klasični bralci, ki si želimo tisti nepogrešljivi občutek šelestenja papirja med prsti, saj ga imamo v krvi kljub digitalni dobi. Na redakciji Avto fokusa bomo poskrbeli, da bo tako tudi v prihodnje, vse dokler bodo naši bralci to želeli," zaključuje Sadiković.
