Pet let je že na trgu Giugiarova mojstrovina, a na cesti in parkiriščih dokazano še vedno lepi poglede s športno eleganco. Nad 35.000 evrov je bil ovrednoten testni avtomobil s srednjo opremo distinctive in še nekaj pritiklinami, smo pa ob tej številki vseeno pogrešali ksenonske žaromete (+ 730 €) in usnje (+1.450 €).
Tudi notranjost z osrednjo konzolo iz brušenega aluminija - slednji obdaja tudi nožne stopalke - s svojo filozofijo kroga ostaja ena najlepših na trgu. Voznik in samo voznik dirkaška čustva sprošča s pogledom na tri merilnike na konzoli, katerih vrstni red pa je vprašljiv, saj je tisti s pritiskom v turbini na najbolj oddaljeni poziciji. Merilnik hitrosti je lep, s postavitvijo številčnice pa precej manj uporaben. Odebeljen in športno trd volan snubi k drznejšim vstopom v ovinke, vse skupaj začini gumb za zagon.
Testnikovih sedežev iz plišastega tekstila ne moremo ravno od srca priporočati, najbolj pa je avto pustil hladnega glede prostornosti, ki zadeva omejen prostor za telesa spredaj in še bolj zadaj, prav tako pa tudi za predmete. Manjšo plastenko vode boste tako morali pospraviti malodane v prtljažnik.
Pri okoli 26.000 kilometrih je obloga ob sredinskem tunelu že odstopala, usnje na sicer kratki in hitri prestavni ročici pa je kazalo znake konkretne utrujenosti. Da gre za športni karavan, dokazuje tudi razmeroma majhen in zaradi visokega roba manj uporaben prtljažnik s 445 litri.
Odziven motor, zanesljivo podvozje
Veliko bolj prepričljiv je bil pogonski sklop avtomobila. Lansko leto predstavljeni 1,75-litrski bencinar, ki je nadomestil večjega in požrešnejšega brata, hrani okrogli dve stotniji konjenice, ki sta zaradi turbopuhala ušesom prijetno voljni vleči hitro (320 Nm navora) in do visokih meja, vendar brez sunkovitosti. 233 km/h končne hitrosti in manj kot osem sekund pospeška za tono in pol težak avtomobil sta za takšno štirivaljno kubaturo motorja dobra podatka, vsaj tako prepričljivo je tudi športno naravnano podvozje, ki tudi po zaslugi Bridgestonovih pnevmatik (235/45 R18) dovoljuje visoke vstopne in izstopne hitrosti v zavojih, po potrebi pa se je mogoče hitro ustaviti s pomočjo hlajenih zavor. Pravi alfisti porabe goriva ne omenjajo radi, je pa treba vzeti v zakup, da boste z enomestno številko shajali le po polžje.
Naša stodevetinpetdesetica je ostala dobra stara alfa še po eni stvari. Med testom nam je začela goreti opozorilna lučka za napako na motorju EOBD. Razlog za takojšen obisk serviserja? Niti ne, saj se je sistem po nekaj vžigih motorja premislil. Drugi razlog, da se splača malce počakati, tiči v 20 evrih, kolikor po seznamu dodatne opreme (sic!) stane izklop kontrolne lučke EOBD na servisu. Kot da ste tam vedno pričakovan gost, strošek z nadležno lučko pa dejstvo, kakršno je prazna posoda za rezervoar.
Podatki o vozilu (Alfa romeo sportwagon 1750 TBi 16 V distinctive)
Motor: štirivaljni, 1742 ccm
Moč in navor: 147 kW (200 KM) pri 5.000 vrt./min, 320 Nm pri 1.400
Zmogljivosti: 233 km/h, pospešek od 0 do 100 km/h 7,9 sekund
Poraba goriva: 10,8
Mere D x Š x V (v mm): 4.661 x 1.830 v 1.452, medosna razd.: 2.703
Prostornina prtljažnika: 445 / 1.235 litrov
Cena: 32.640 €/35.840 € (testni)
