Kateri avti so najboljši in najslabši v ovinkih

Teknikens Värld nima niti kratke dlačice na jeziku. Dvomi v vse, kar trdijo proizvajalci vozil in vse od leta 1948 redno opravlja lastne meritve, s katerimi spodkopava trditve tovarn. Pred meseci je tako razkrinkal, da nekateri modeli bistveno presegajo deklarirano maso, ki je zapisana v homologaciji. Višja masa pa pri avtu lahko pomeni le dvoje - od laboratorijske bistveno višjo porabo in slabšo lego. 

Ko si proizvajalci grizejo nohte

Ni čudno torej, da proizvajalci postanejo precej nemirni ob omembi imena Teknikns Värld in njihovega zloglasnega losovega testa. Jeep grand cheroke je bil med testom leta 2012 že na dveh kolesih, v času trajanja pa so na treh različnih vozilih uničili kar sedem pnevmatik, Hyundai pa je zaradi polomije modela i30 nove generacije objavil celo vpoklic zaradi slabo delujočega volanskega mehanizma! Tudi ponovljeni test testnikov ni zadovoljil.

Celo porsche macan, ki naj bi bil najbolj dinamični kompaktni suv ta hip na trgu, in ford focus, ki vedno rad poudarja svojo dinamično plat, nista povsem prepričala Švedov med losovim testom. Najslabši od aktualnih modelov doslej je trenutno rezultat kie ceed sportwagon. In najboljši novejši avto, ki je zmogel s standardizirano progo opraviti pri kar 76 km/h? Karavan. Natančneje, honda civic tourer.

Ta hitrost pa je še daleč pod tisto, pri kateri je s standardizirano progo zmogla opraviti športna različica citroën xsare, saj je med stožci zdrvela pri 85 km/h. Tesno za petami zgodovinskih tabel sledi kar nekaj modelov Porscheja. Celo ponižna različica opel corse ali seat ibize sta se izkazali hitrejši od današnjih avtov. Očitno je nalaganje mase pri novodobnih avtomobilih pustilo zelo neugodne posledice.

Sedaj očrnili priključnega hibrida

Mercedes-Benz se je po letih zakopane bojne sekire nedavno spet znašel na fronti s švedsko revijo Teknikens Värld. 

Z Mercedes-Benzom so Švedi prišli navzkriž že leta 1997, ko so zasloveli z losovim testom oziroma trenutkom, ko so prevrnili takratni razred A in dokazali slabo stabilnost. Posledično je Mercedes-Benz prilagodil podvozje in serijsko vgradil ESC sistem nadzora, kar je bilo za tisti čas v takšnem avtu nekaj neverjetnega.

Sedaj pa novinarji problematizirajo slabo, pri visokih hitrostih pa kar nevarno obnašanje plug-in hibrida razreda C (350 e) med losovim testom izogibanja nenadni oviri pri višjih hitrostih.

Avto se seveda ni prevrnil, vseeno pa je preizkuševalce negativno presenetila reakcija vozila, saj je pri 72 km/h, 67 km/h in 66 km/h avto pretirano zaneslo, tako da je podiral stožce na trasi. Težava je bil predvsem zadek, saj je pri najvišji hitrosti celo dvakrat nevarno zaplesal, da je voznik le stežka ujel avto. Šele pri 64 km/h je odpeljal brez "poškodb".

V analizi so pri Teknikens Värld izpostavili dejstvo, da se priključni hibrid obnaša povsem drugače kot klasični C, slednjega so namreč nasprotno prav radi pohvalili. Razliko pripisujejo povsem drugačni porazdelitvi mase, saj ima C 350 e precej težji zadek, v katerega je vgrajena baterija. Avto ima tudi serijsko zračno vzmetenje.

Težava je po prepričanju medija poleg mase očitno tudi slaba kalibracija delovanja zavor znotraj sistema za nadzor stabilnosti, ki prepozno odreagira na poskus zdrsa avtomobila. Švedi izpostavljajo, da je denimo francoski DS 5 isti test povsem normalno opravil pri 74 km/h. 

Mercedes izrazil dvom

Pri Mercedes-Benzu so se na test seveda odzvali. Izpostavljajo, da niso bili poleg, ko je bil opravljen, zato ne morejo potrditi, da je bil opravljen z upoštevanjem vseh potrebnih dejavnikov. Kot razlog za slab rezultat dopuščajo možnost prenizkega tlaka v pnevmatikah, ki so ga ugotovili, ko so jim novinarji vrnili avto. A pri Teknikns Värld zavračajo to možnost, saj da je bil avto pripravljen tako kot vsi ostali v skladu s standardnim postopkom. 

dezurni@zurnal24.si