Danes se v avtomobilih z motorji z notranjim zgorevanjem uporabljajo skoraj izključno štiritaktni batni motorji, saj dvotaktnih v njih ni več, Wanklovi pa so redki. Kot pravi izraz štiritaktni, takšen motor deluje v štirifaznih ciklusih.
Štiritaktni ciklus
Prvi takt pri delovanju bencinskega motorja je sesanje, ko se bat v valju z zgornje mrtve točke pomika navzdol in sesa gorivno zmes. Ko bat pride do spodnje mrtve točke, se začne druga faza, stiskanje oziroma kompresija, ko se sesalni ventil zapre, bat pa gorivno zmes stiska v vse tesnejši prostor, zgorevalno komoro. Ko je gorivna zmes stisnjena, jo vžigna svečka vžge in ustvari eksplozijo, ki z nenadno razširitvijo plinov bat potisne navzdol. To je delovni takt. V četrtem, izpušnem taktu, bat iztisne izpušne pline iz valja.
S štiritaktnim ciklusom deluje tudi dizelski motor, le da v njem bat med sesalnim taktom v valj vleče le zrak, ki ga med kompresijskim taktom močno segreje. Tik pred zgornjo mrtvo točko injektor v razgret zrak pod visokim tlakom vbrizga gorivno zmes, ki se razprši in v okolju z visoko temperaturo in tlakom spontano vžge. Tudi v dizelskem motorju vžigu goriva sledi delovni takt, temu pa izpušni.
Omeniti velja, da danes tudi veliko bencinskih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem goriva v zgorevalne komore deluje na podoben način. Tudi v njih se namreč gorivo neposredno vbrizga v razgret zrak, vendar pa je še vedno potrebno sodelovanje svečke, saj so kompresijska razmerja veliko nižja in tudi stisnjeni zrak je hladnejši.
Zakaj torej dizelski motorji porabijo manj goriva od bencinskih?
Odgovor ni enoznačen. Prvi odgovor je, da ima dizelsko gorivo višjo energetsko gostoto od bencina. Medtem, ko ima plinsko olje energetsko gostoto 36 megadžula na liter, bencin komaj preseže energetsko gostoto 32 megadžula na liter. To pomeni, da je za pridobitev enake energije treba porabiti precej več bencina kot dizla.
Pomembno dejstvo je tudi, da je bencin zelo hlapljivo gorivo, zato se mora vžig izvršiti z iskro, medtem ko se dizelsko gorivo, ki ni tako hlapljivo,spontano vžge z vbrizgom v vroči zrak.
To na prvi pogled morda ni odločilno, vendar pa odločilno vpliva na dejstvo, da imajo dizelski motorji lahko višja kompresijska razmerja, ki jim omogočajo tudi boljše zmogljivosti, bencinski motorji pa morajo imeti nižja kompresijska razmerja, da ne pride do nevarne spontane detonacije goriva, ki jo označuje izraz klenkanje. Tradicionalni dizelski motorji lahko zato dosegajo izkoristke goriva do 45 odstotkov, bencinski pa se morajo zadovoljiti z največ 40-odstotnim izkoristkom goriva.
Poleg tega so dizelski motorji tudi bolj učinkoviti pri nizkih obremenitvah, kar jim tudi omogoča boljše upravljanje goriva in dodatno zmanjšanje porabe.
Bencinarji pa v zrak izpuščajo samo rožice
Dizli izpustijo v ozračje 10-15 x več strupa kot bencinarji, čeprav manj porabijo. Zato jih množično prepovedujejo in jih ne spustijo v mesta, predvsem starejše tipe.
Ni vse samo poraba, moj ima dobrih 9l, če avto dela in ni preveč dodatnih stroškov je to še najmanj.