V teh dneh, ko je policija za dva tedna poostrila nadzor hitrosti, smo se spomnili novice o najdbi, ki je lani spomladi obogatila zgodovinsko zbirko Volkswagnovega oddelka gospodarskih vozil.
Volkswagen je prvo generacijo transporterja, ki je bil znan tudi kot tip 2, s čimer je namigoval na tesno sorodstvo s volkswagnom hroščem oziroma tipom 1, izdeloval med leti 1950 in 1967. Kmalu je transporterje začela uporabljati tudi nemška policija. Dotični primerek je leta 1953 znašel v vrstah policijskih sil dežele Spodnje Saške, kjer je leta 1961 tudi prvič nastopil v vlogi policijskega radarja oziroma vozila za merjenje hitrosti avtomobilov.
Veliko škatel in kablov
Avtomobil, ki ima danes na števcu 65.144 kilometrov in ga poganja 1,1-litrski bokserski motor z močjo 18 kilovatov, so opremili z radarjem VRG2, ki ga je razvilo podjetje Telefunken, v vozilo pa so ga vgradili pri takratnem policijskem oddelku za tehniko in promet. Radar je bil nameščen zadaj, kombi pa je bil zadaj opremljen še z dodatnim reflektorjem. Policist je napravo upravljal s pomočjo kontrolne enote v notranjosti vozila.
Tehnika je bila nekoliko bolj zapletena kot danes, saj jo je sestavljalo več med seboj s kabli povezanih škatel, vendar pa je solidno delovala, saj je lahko hitrost vozil izmerila s toletanco treh kilometrov na uro. To ni veliko slabše kot danes. Cestnim dirkačem so življenje poleg tega otežili tudi s tem, da radarski kombi ni bil v zelenih policijskih barvah ampak bel, tako kot civilna vozila. Nemška policija je sicer radarsko merjenje hitrosti uvedla leta 1959, pred tem pa so bili policisti pri ocenjevanju hitrosti še odvisni od občutka in štoparice.
Novo področje dela
Nekdanji policijski narednik Heinz Scholze, ki je bil tudi v drugem valu policistov, ki so se naučili ravnanja z radarjem, je ob odkritju avtomobila povedal: »To je bilo to absolutno novo področje za udeležence v prometu in za nas. Z novo tehniko nismo imeli še nobenih izkušenj. Zato smo se šolali več tednov.« Policijski narednik Dieter Dell, ki je bil odgovoren za vgradnjo in vzdrževanje radarja, je dodal: »Vgradnja in povezava vseh elementov s kabli je bil tehnično zelo zapletena. Bliskavico na zadku smo morali denimo prikriti z loputo v barvi karoserije.«
Podatka, koliko prehitrih voznikov je kombi zalotil, žal ni, je pa znano, da je poslanstvo opravljal le do leta 1964. Potem je služil za trening policistov, končno pa so ga vključno z radarjem prodali zasebniku. Ta ga je nekaj čas vozil, potem pa zaklenil v garažo, iz katere so ga pripeljali šele konec leta 2018. Zanimivo je, da se je motor po zamenjavi olja in svečk takoj zbudil, delovala pa je tudi analogna tehnika za merjenje hitrosti.
