Hyundai je z limuzino ponovil zgodbo tri centimetre daljšega karavana. Oblikovno gre za zelo opazen avtomobil, veliko je skladnih detajlov, kar dokazuje, kako hitro pri korejski znamki dohajajo moderni oblikovski jezik najboljših. V lok razpotegnjena streha je sicer značilna za vse moderne limuzine, pa vendar je Hyundaiju športna postava še posebej dobro uspela. Spredaj in zadaj pečat dajejo LED svetila, čeprav v srednji opremi style ksenonskih žarometov še ni.
Hvalevredno se oblikovna zgodba ponavlja tudi v razgibani, a nič načičkani notranjosti. Kakovost je vidno na visoki ravni, voznik ima pred seboj čisto in uporabno okolje, ki ga dopolnjuje trikraki volan. Ko bi se le pri Hyundaiju znebili še modre svetlobe merilnikov, hkrati pa malo povečali digitalno uro, ki se prikazuje na zaslonu avdio naprave. Manjša zamera gre sedežem s kratkim sedalnim delom, ki tudi ogrevani še niso bili. Škoda, glede na to, da i40 uvaja originalno gretje s pomočjo IR žarkov.
Nadzor 4,7 metra dolgega vozila na parkiriščih ni težavno, k čemur pripomorejo senzorji spredaj in zadaj ter kamera, katere zaslon zasveti v vzvratnem ogledalu. Zanimivo, da konkurenca takšnim uporabnim pomagalom ne daje več pozornosti.
Zgledno prostora in udobja je tudi za zadaj sedeče, medtem ko se za dovolj velikimi vrati prtljažnika skriva uporabna 505-litrska luknja prtljažnika.
136 "konjev" je največ
Dve veliki izpušni cevi sta kar malo pretiravali s športno konotacijo, saj se je v testnem avtomobilu vrtel 1,7-litrski dizel, ki v močnejši izpeljanki iz sebe stisne okroglih 100 kilovatov. To je sicer povsem dovolj za udobno križarjenje, zmanjka pa moči in navora pri nižjih vrtljajih, ko je potrebno naglo pospešiti, kar v avtomobilu tega kova ni redko. Na žalost pa je ta motor največ, kar za zdaj ponujajo Korejci. Na drugi strani je bila zelo ugodna poraba pod sedmimi litri, čeprav je bil dodatno vgrajen 1.900 evrov vreden avtomatski menjalnik z naperki za ročno prestavljanje. V samodejnem režimu je "nemško" dober, medtem ko je ročni režim premalo ubogljiv in intuitiven, zmoti tudi krhek občutek naperkov.
Res prijetno preseneti zvočna zatesnjenost avtomobila, potovanje po avtocestah je lahkotno, podvozje všečno uravnoteženo med trdoto in udobjem. Malce iz tira pa ga spravijo zaporedni ovinki.
Dobršno mero racionalnost avtomobil pokaže s ceno, saj se nam je zdelo 26.590 evrov za testno vozilo zelo primernih. Po 4.000 evrov vrednem najvišjem paketu opreme sploh ne bi posegali, raje bi mu privoščili kakšen dodatek s seznama doplačil.
Podatki o vozilu (i40 1,7 CRDi HP Style)
Motor: štirivaljni, dizelski
Prostornina: 1.685 ccm
Največja moč: 100 kW (136 KM) pri 4.000 vrtljajih na minuto
Najvišji navor: 320 Nm med 2.000 in 2.500 vrtljaji
Zmogljivosti: 190 km/h, 10,6 sekunde od 0 do 100 km/h
Poraba: 6,8 litra na 100 km
Mere (v mm) (D x Š x V): 4.740 x 1.815 x 1.470, medosna razdalja 2.770
Prostornina prtljažnika: 505 litrov
Cena v evrih: 24.190 (osnovni)/26.590 (testni)
