Drago Pavlič je ponosni lastnik starodobnega avtomobila zastava 750, letnik 1979, rumene barve. Fičo je del družinske tradicije, ki se je obdržala vse do danes.
Drago Pavlič
je športni funkcionar in član kluba ljubiteljev klasičnih in športnih
vozil Codelli s sedežem v Ljubljani. V pogovoru za zurnal24.si je razkril, kaj je čar starodobnih
vozil.
Kateri starodobnik krasi vašo garažo?
Trenutno imam dokončan le en projekt. Imam zastavo 750 oziroma fičo letnik 1979, registrirano in namenjeno veteranskim dejavnostim. V prihodnje želim k življenju spraviti še topolino, letnik 1936, ki pa je trenutno še v dveh garažah in se počasi ureja.
Zakaj so vas pritegnila starodobna vozila?
Ljubiteljsko se z oldtajmerstvom ukvarjam že dobro desetletje. Novejši avtomobili so tehnično preveč zahtevni, da bi jih popravljal sam. Klasični avtomobili pa so prijazni do klešč, izvijačev, ključev.
Koliko denarja ste do zdaj vložili v zastavo 750?
Z vozilom nisem imel posebnih stroškov. Bil je družinski avto, ki sem ga podedoval po pokojni mami. Popravil sem zavore, ga registriral in tako je bil pripravljen na vožnjo. Na splošno je fičo del družinske tradicije, to je bil tudi moj prvi avto. Zamenjal sem kar nekaj modelov, pet ali šest.
Kako pogosto se vozite z njim?
Poleti kar pogosto. Recimo, da na leto z njim prevozim tri tisoč kilometrov. Veliko se udeležujem prireditev s starodobniki, kakšno lepo sončno nedeljo pa se z ženo odpraviva na izlet. Dlje kot po Sloveniji pa se za zdaj še nisem odpeljal.
Ga nameravate nekega dne prodati in za koliko?
Ne, o tem ne razmišljam. Moram pa poudariti, da je eno tržna, drugo pa ljubiteljska vrednost. Pravi ljubitelj bi za tak dobro ohranjen avtomobil ponudil tudi nekaj tisoč evrov.
Kateri od starodobnikov vam je najbolj všeč?
Upam, da mi bo uspelo popraviti topolina, pozneje pa bi rad delo nadaljeval s kakšnim kabrioletom.
Se za vašim avtomobilom na cesti obrne veliko ljudi?
Fičo je dandanes redek pojav na slovenskih cestah, zato kar izstopa med preostalo pločevino. Še posebno veliko ljudi pa rado pogleda, ko se s fičkom vozimo v koloni in ko je na kupu tudi do 50 avtomobilov.
Nam lahko zaupate kako anekdoto, povezano s fičkom?
S fičem sem se domov pripeljal ob pomoči krompirja. Ko sem bil še mlad fant, sem se iz Celja odpravil proti domu, nedaleč stran pa se je fičo pokvaril. Poklical sem prijatelja mehanika, ki je ugotovil, da se je pokvaril kondenzator na razdelilni kapi. Vprašal me je, ali imam pri sebi krompir, ki sem ga nato dobil pri prvem sosedu. Iz krompirja sem naredil kocko, ki sem jo vstavil namesto kondenzatorja in se odpeljal domov.
Kateri starodobnik krasi vašo garažo?
Trenutno imam dokončan le en projekt. Imam zastavo 750 oziroma fičo letnik 1979, registrirano in namenjeno veteranskim dejavnostim. V prihodnje želim k življenju spraviti še topolino, letnik 1936, ki pa je trenutno še v dveh garažah in se počasi ureja.
|
Klasični avtomobili so prijazni do klešč, izvijačev, ključev. Drago Pavlič
|
|
Ljubiteljsko se z oldtajmerstvom ukvarjam že dobro desetletje. Novejši avtomobili so tehnično preveč zahtevni, da bi jih popravljal sam. Klasični avtomobili pa so prijazni do klešč, izvijačev, ključev.
Koliko denarja ste do zdaj vložili v zastavo 750?
Z vozilom nisem imel posebnih stroškov. Bil je družinski avto, ki sem ga podedoval po pokojni mami. Popravil sem zavore, ga registriral in tako je bil pripravljen na vožnjo. Na splošno je fičo del družinske tradicije, to je bil tudi moj prvi avto. Zamenjal sem kar nekaj modelov, pet ali šest.
Kako pogosto se vozite z njim?
Poleti kar pogosto. Recimo, da na leto z njim prevozim tri tisoč kilometrov. Veliko se udeležujem prireditev s starodobniki, kakšno lepo sončno nedeljo pa se z ženo odpraviva na izlet. Dlje kot po Sloveniji pa se za zdaj še nisem odpeljal.
Ga nameravate nekega dne prodati in za koliko?
Ne, o tem ne razmišljam. Moram pa poudariti, da je eno tržna, drugo pa ljubiteljska vrednost. Pravi ljubitelj bi za tak dobro ohranjen avtomobil ponudil tudi nekaj tisoč evrov.
Kateri od starodobnikov vam je najbolj všeč?
Upam, da mi bo uspelo popraviti topolina, pozneje pa bi rad delo nadaljeval s kakšnim kabrioletom.
|
S fičem sem se domov pripeljal s pomočjo krompirja. Drago Pavlič
|
|
Fičo je dandanes redek pojav na slovenskih cestah, zato kar izstopa med preostalo pločevino. Še posebno veliko ljudi pa rado pogleda, ko se s fičkom vozimo v koloni in ko je na kupu tudi do 50 avtomobilov.
Nam lahko zaupate kako anekdoto, povezano s fičkom?
S fičem sem se domov pripeljal ob pomoči krompirja. Ko sem bil še mlad fant, sem se iz Celja odpravil proti domu, nedaleč stran pa se je fičo pokvaril. Poklical sem prijatelja mehanika, ki je ugotovil, da se je pokvaril kondenzator na razdelilni kapi. Vprašal me je, ali imam pri sebi krompir, ki sem ga nato dobil pri prvem sosedu. Iz krompirja sem naredil kocko, ki sem jo vstavil namesto kondenzatorja in se odpeljal domov.
