V času boja proti covidu-19 in vseh družbenih debatah o njegovih posledicah se smo v Sloveniji pozabili na drastično poslabšanje prometne varnosti.
Po nekaj letih upadanja deleža nesreč z najhujšimi posledicami z vrhuncem v kovidnem 2020 pri "le" 80 izgubljenih življenjih v celotnem lanskem letu bo leto 2021 veliko bolj krvavo. Do konca oktobra je na cestah umrlo že 100 ljudi, kažejo najnovejši podatki policije. Po nekaj letih ugodnejših trendov bomo torej letos spet krepko presegli trimestno številko.
Še 632 ljudi je bilo po nepopolnih oktobrskih podatkih AVP letos težje poškodovanih, več kot 4.300 pa lažje. Gre za velik negativen odmik v primerjavi s trendi v zadnjih letih. Še posebej črni so bili štirje meseci po vnovičnem odprtju družbe, saj je maja, junija, julija, avgusta in septembra skupaj umrlo kar 75 ljudi, v vseh štirih mesecih na začetku leta pa skupaj "le" 20.
Ali v nečustvenem številčnem načinu: od maja do septembra letos je na vsake tri kovidne smrti prišla ena cestna tragedija. In prav vsaki bi se bilo mogoče izogniti.
V petih mesecih je v Sloveniji na cesti umrlo približno toliko ljudi kot lani v celotnem letu.
Pred nami sta še dva meseca letošnjega leta, ki pa bosta zaradi spremenjenih prometnih razmer zelo zahtevna, svoje bo dodal še čas tradicionalnih praznovanj. Če bo šlo tako naprej, bomo do konca leta našteli toliko tragedij v prometu, kot smo jim bili priča pred petimi in več leti.
O slabšanju prometne varnosti v času po lock-downu sicer poročajo tudi iz številnih drugih evropskih držav.
Tudi ko odmislimo čustva, ostane velikanski primanjkljaj
Prometne nesreče imajo poleg čustvenih in fizičnih posledic za udeležene in njihove svojce velikanske posledice tudi za državo in s tem celotno človeško družbo. Najnovejši podatki o tem, koliko je v povprečju posredno vredno vsako na cesti izgubljeno življenje, so strašljivi: 2.074.870 evrov. Še pred petimi leti je bila statistična vrednost življenja (SVŽ) okoli 1,5 milijona evrov. Vsak hudo poškodovan udeleženec z vsemi posledicami v povprečju za družbo pomeni obremenitev v višini 241.014 tisoč evrov, z lahkimi poškodbami pa 23.767 evrov.
Izračun SVŽ, vezan na posledice prometnih nesreč, temelji na raziskovalni nalogi iz leta 2000 za Direkcijo za infrastrukturo. Vmes je bila večkrat korigirana in se vsako leto posodablja v skladu z rastjo indeksa cen.
Upoštevaje te podatke je Slovenija kot država zgolj zaradi posledic prometnih nesreč s poškodovanimi in mrtvimi v letošnjih devetih mesecih izgubila že 420 milijonov evrov. Skupni neposredni in posredni stroški prometnih nesreč pa so še nekajkrat višji. Na AVP navajajo, da so v predkovidnem letu 2019 (skupaj 102 mrtva, 814 huje poškodovanih ...) celotni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč znašali 1.247.754.670 evra. To je 2,58 odstotka slovenskega BDP-ja v tem letu!
Za primerjavo: za stroške obrambe je Slovenija iz državnega proračuna leta 2019 namenila 1 odstotek BDP, za zdravstvo 6,7 odstotka, za izobraževanje 5,5 odstotka, za varstvo okolja 0,6 odstotka.
Številka je bila v časih s slabšo prometno varnostjo še višja in je že presegala celo tri odstotke BDP, so za Žurnal24 pojasnili na AVP.
Slovenija med najbolj prizadetimi državami zaradi nesreč
Da gre pri prometnih nesrečah za ogromne zneske na račun družbe, ugotavlja analiza stroškov iz Nizozemske. V tej prometno precej varnejši državi v primerjavi s Slovenijo letne stroške nesreč ocenjujejo na okoli dva odstotka njihovega BDP. To je po izračunih nekajkrat več, kot pa nizozemski družbi škode povzročajo stroški zastojev v prometu in obremenjevanje okolja z izpusti ali hrupom kot posledica prometa, vključno s posledicami na zdravje.
Nizozemska analiza primerjave stroškov prometnih nesreč po državah EU še ugotavlja, da je Slovenija po višini izgubljenega BDP zaradi prometnih nesreč med najbolj prizadetimi državami v Evropi, saj se uvršča na visoko četrto mesto za Latvijo, Avstrijo in Hrvaško. Ob tej lestvici pa avtorji opozarjajo, da lahko prihaja zaradi različnih sistematizacij izračunov med državami do precejšnjih razlik, še posebej pri vrednotenju izgubljenega življenja. Glede stroškov izgubljenega živlejnja se Slovenija uvršča nekako na sredino lestvice, glede stroškov za vsakega hudo poškodovanega pa pod povprečje.
Zakaj morajo stroški nesreč zanimati odločevalce?
Izračun finančnih posledic prometnih nesreč omogoča vpogled v obširnost problematike in njenega ovrednotenja kot družbenega problema. To je potem temelj oziroma kazalnik pri sprejemanju in izvajanju ustreznih strateških politik in operativnih programov na področju izboljševanja prometne varnosti. Zbrani podatki nudijo številne možnosti glede izvajanja ukrepov, s katerimi je mogoče na stroškovno upravičen način zmanjševati možnost nastanka nesreč ali lajšati njihove posledice.
Najpogostejši vzroki za nesreče so prehitra vožnja, napačna stran ali smer vožnje, vožnja pod vplivom alkohola ... Gre za vzroke, ki jih je mogoče s preudarnimi načini nasloviti tako z izobraževanjem voznikov, učinkovitejšim nadzorom, pa tudi spremembami pri infrastrukturi. Po evropskih državah obstajajo številne dobre prakse.
Razrez posrednih in neposrednih stroškov ob vsaki nesreči
Kaj upošteva slovenska metodologija vrednotenja družbenoekonomskih stroškov prometnih nesreč (Vir: AVP).
Stroški udeleženca
1. Medicinski stroški
– Prva pomoč in nujni prevoz
– Urgentno zdravljenje
– Hospitalno zdravljenje
– Ambulantno zdravljenje in rehabilitacija
– Domača nega
– Zdravila in pripomočki
2. Nemedicinska rehabilitacija
– Prilagoditev stanovanja za invalidne osebe
– Posebne zahteve za mobilnost invalidnih oseb
– Poklicna rehabilitacija
– Izobraževanje za otroke
3. Izgubljena proizvodnja (bruto ali neto)
– Izgubljena proizvodnja zaposlenih oseb
– Izgubljena netržna proizvodnja (v gospodinjstvu, prostem času)
– Bodoča ali potencialna izguba proizvodnje (otroci)
4. Drugi ekonomski stroški
– Obiski poškodovanih
– Izgubljena proizvodnja članov gospodinjstva
– Prezgodnji pogreb
– Potrebna pomoč
5.Človeški stroški
– Izguba pričakovane preostale življenjske dobe
– Fizično in duševno trpljenje udeležencev (bolečina, žalovanje, psihične težave, trajne estetske posledice, zmanjšana kakovost življenja)
– Duševno trpljenje sorodnikov in prijateljev udeležencev (bolečina, žalovanje, psihične težave, zmanjšana kakovost življenja.
Stroški prometne nesreče
1. Materialna škoda
– Škoda na vozilih
– Škoda na cesti
– Škoda na zgradbah in objektih
– Škoda na osebni lastnini
– Škoda na blagu (pri tovornih vozilih)
– Okoljska škoda
2. Administrativni stroški
– Policijski stroški (tudi zapor)
– Stroški gasilcev
– Administrativni stroški zdravstvenega zavarovanja
– Administrativni stroški ostalih zavarovanj
– Pravniški stroški
3. Drugi stroški
– Izguba zaradi zmanjšane uporabe kapitalnih dobrin (stroški najema)
– Stroški zastojev (gorivo, čas, škodljive emisije motornih vozil)
– Izguba proizvodnje zapornikov (v zaporu zaradi prometne nesreče)
Vsi ti stroški so vezani na posledice nesreč. Pri tem pa niso vključeni stroški preprečevanja nesreč ali strahu pred nesrečami. Prav tako niso dosledno izpeljani vsi narodno-gospodarski učinki prometnih nesreč na proizvodnjo in nezaposlenost. V tem smislu bi lahko bila zmanjšana poraba žrtev prometnih nesreč obravnavana kot ugoden učinek in bi zmanjševala izgubo zaradi izpada proizvodnje teh oseb, izguba pričakovane preostale življenjske dobe (zaradi smrti udeležencev) pa v narodnem-gospodarstvu zmanjšuje stopnjo nezaposlenosti.
Nikoli ne bomo vedeli, koliko prometnih je zanalašč. Ja, samomori se tudi na cestah delajo...če še ne veste...ljudje vas imajo dost, tega nepočtenega sistema
Vsak ,ki ga odpeljejo v hladilnico je covid bolnik .........zato ker nekomu to ustreza .
vse kar je umrlo na cesti, so pisali pod covid ... tole je spet ena dezinformacija, oni niso umrli na cesti pač pa zaradi virus ... kdo zdej tukaj laže?