Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) je v sodelovanju z devetimi evropskimi avtomobilski klubi izvedla mednarodno raziskavo o bleščanju žarometov.
Rezultati kažejo, da veliko večino bleščanje moti, vpliv bleščanja sta slaba vidljivost in razdraženost, posledice pa stres in izogibanje vožnji ponoči. Naslednji korak avtomobilskih klubov je jasen: zahteva za poostritev tehničnih standardov in predpisov. Trenutni predpisi v okviru postopka EU za homologacijo so namreč neustrezni, saj ne ščitijo dovolj voznikov. Na temelju raziskave bodo AMZS in drugi avtomobilski klubi v okviru mednarodne avtomobilistične zveze FIA od organizacij, kot sta Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) in Evropska komisija, zahtevali, da posodobijo in prevetrijo predpise in tehnične standarde, ki urejajo avtomobilska svetlobna telesa.
Pritožbe o bleščanju oziroma slepljenju sodobnih LED žarometov niso redke in tudi niso nič novega. Ko govorimo o slepljenju oziroma bleščanju, nad katerim se pritožujejo številni vozniki, strokovnjaki opozarjajo na dve vrsti bleščanja – občuteno oziroma psihološko bleščanje in izmerjeno oziroma fizično bleščanje. Nobeno od obeh bleščanj sicer ne poškoduje očesa, a pravo oziroma izmerjeno bleščanje ima lahko posledice, ki vplivajo na vožnjo oziroma na varnost. Premočna svetloba namreč obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici z nenadnimi spremembami in močnimi kontrasti. Zato na primer ob močni svetlobi avtomobilskega žarometa ne vidimo predmetov, ki so v neposredni bližini: šarenica zaradi svetlobe zoži zenico, ne more pa spremeniti močnega kontrasta med svetlobo in senco, v kateri se skriva predmet. Ko nas zaslepi močna svetloba avtomobilskega žarometa, zato zelo slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa.
Priporočila AMZS voznikom: kako zmanjšati vpliv bleščanja pri sebi in drugih voznikih?
• Ne usmerjajte pogleda neposredno v žaromete nasproti vozečih vozil: raje osredotočite pogled na cesto pred vami ali na desni vozni pas,
• poskrbite za očiščeno vetrobransko steklo,
• če nosite očala, poskrbite, da boste imeli vselej očiščena stekla brez prask,
• redno nadzorujte višino svetlobnega snopa žarometov vašega avta,
• če je avto naložen in nima sistema za samodejno nastavitev, ustrezno prilagodite višino snopa žarometov,
• ob slabi vidljivosti in slabem vremenu preklopite na zasenčene luči, saj le tako svetijo tudi zadnje luči – tudi če imate luči s samodejnim preklopom med dnevnim in zasenčenim načinom,
• redno kontrolirajte svoj vid.
V sodelovanju z evropskimi klubi je AMZS že pred štirimi leti izvedel preskus bleščanja oziroma slepljenja, ki je ugotovil, da v določenih situacijah lahko pride do neprijetne in nevarne zaslepitve drugih udeležencev v prometu z LED žarometi. Vozniki so se pritoževali, da zaradi tega slabše vidijo in oteženo zaznavajo predmete, občutijo pa tudi nelagodje pri vožnji ponoči.
V Sloveniji se skoraj 90 odstotkov voznikov počuti zaslepljenih. Nekateri le redko (11,5 odstotka) ali skoraj nikoli (3,8 odstotka), a približno 45 odstotkov občasno, redno (24,2 odstotka) ali skoraj vedno (15 odstotkov). To pomeni, da bleščanje v cestnem prometu občasno ali bolj ali manj redno moti približno tri četrtine vprašanih. Več kot polovica vprašanih (55,8 odstotka) opaža težave z bleščanjem predvsem pri slabi vidljivosti, kamor štejejo na primer tema, megla, močno deževje ali sneženje. A več kot četrtina vprašanih (25,4 odstotka) enake težave občuti tudi pri zmanjšani vidljivosti, v katero štejemo nizko sonce, bleščanje sonca ali mrak. Ker je v Sloveniji slaba ali zmanjšana vidljivost dokaj pogost pojav, bleščanje žarometov pogosto opaža več kot tri četrtine vprašanih.
Glavni krivec: dolge luči
Kaj voznike v cestnem prometu najbolj zaslepi? Da bi dobili odgovor na to vprašanje, so sodelujoči v raziskavi odgovorili na vprašanje: kateri viri svetlobe drugih vozil vas zaslepijo med vožnjo. Odgovori so jasni: 40,4 odstotka vprašanih meni, da so to nezasenčeni žarometi oziroma dolge luči, 19,4 odstotka jih meni, da so to zasenčeni žarometi oziroma kratke luči. A več kot 20 odstotkov vprašanih moti oziroma slepi tudi prižgana meglenka. Ostali viri svetlobe niso tako moteči – le 4,9 odstotka vprašanih na primer motijo zavorne luči.
Naslednji korak: zahteva za poostritev tehničnih standardov in predpisov
Več kot tri četrtine vprašanih priznava, da je tehnološki napredek na področju avtomobilske osvetlitve izboljšal vidljivost iz avta ponoči (in s tem varnost na cesti), a, kot kaže AMZS raziskava, na račun varnosti drugih voznikov in udeležencev v prometu.
S to raziskavo je AMZS od svojih članov in drugih uporabnikov dobil jasen mandat, da zastopa njihove interese in zahteva večjo zaščito pred nepotrebnim bleščanjem. Trenutni predpisi v okviru postopka EU za homologacijo so neustrezni, saj ne ščitijo dovolj voznikov. Na temelju raziskave bodo AMZS in drugi avtomobilski klubi v okviru mednarodne avtomobilske zveze FIA od organizacij, kot sta Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) in Evropska komisija, zahtevali, da posodobijo in prevetrijo predpise in tehnične standarde, ki urejajo avtomobilska svetlobna telesa.
Najhujše so kratke po močnem dežju, ko se na cesti nabira voda in vidiš močan odsev s ceste, beri: 4 luči!