Večina avtomobilskih proizvajalcev je moči uperila v znižanje izpusta škodljivih plinov v ozračje. Pri Fordu so glede razvoja pogonskih agregatov še razcepljeni med Evropi, ki je privrženka dizelskih agregatov in ZDA, kjer so v zadnjih šestih letih prodali preko 150.000 hibridnih fordov.
Prihajata električni focus in C-max
Elektrifikacija pa bo kmalu zajela tudi Evropo. Prvi povsem električno gnani fordov model transit connect electric bo evropskim voznikom na voljo že prihodnje leto, leto kasneje pa bo evropskim kupcem na voljo še ford focus electric, leta 2013 pa C-max s hibridnim pogonom in priključnim hibridnim pogonom, ki jim bodo sledili še številni drugi modeli.
Evropa še vedno za dizelske agregate
Prvo vodilo Forda pa zaenkrat ostaja izdelava vozil z racionalnejšo porabo goriva in nižjimi emisijami CO2. Cilj je, da do leta 2020 v primerjavi z letom 2006 emisije CO2 pri ameriških in evropskih modelih zmanjšajo za 30 odstotkov. To naj bi dosegli s širokih naborom naprednih tehnologij, novimi standardni in predvsem lažjimi materiali. Dokaz za to je novi dvolitrski štirivaljni turbobencinski motor iz družine ecoobost, ki je zdaj na voljo v mondeu, S-maxu in galaxyju, še letos pa bo v C-maxu in grand C-maxu na voljo 1,6-litrska različica motorja. Naslednje leto sledi prihod učinkovitih in s turbopolnilniku podprtih trivaljnih enolitrskih bencinskih motorjev, ki bodo po učinkovitosti primerljivi z 1,6-litrskimi agregati, vendar pa bodo v primerjavi z njimi občutno ekonomičnejši, tako po porabi goriva kot izpustu CO2 v ozračje. Na voljo bodo tudi v večjih modelih in ne le fiesti.
Novosti za modele Econetic
Na dizelski strani se novosti in izboljšave obetajo tudi v Econetic liniji motorjev. Ford fiesta econetic tako že zdaj doseže izpust 98 g/CO2 na prevoženi kilometer, focus, ki ima v primerjavi z mondeom econetic tudi sistem start/stop, pa gram več. Še nižje izpuste naj bi v prihodnje dosegli z lažjimi in trajnostnimi materiali, s pomočjo pametne navigacije in elektronike, ki bo voznikom dovoljevala predvidevanje glede dogajanja na cesti in izboljšanjem merilnikov, ki bodo vozniku v pomoč pri „zeleni“ vožnji“.
Ford ne zmanjšuje raven izpusta škodljivih plinov le z bolj čistimi motorji, pač pa tudi z lastno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Potrebno energijo za delovanje tovarna v Genku v Belgiji in Dagenhamu v Veliki Britaniji pridobiva s pomočjo ogromnih vetrnih elektrarn.
Preizkusili električno dostavno vozilo
V raziskovalnem centru v Aachnu smo imeli možnost preizkusiti tri modele, med njimi tudi povsem električni model lahkega dostavnika transit BEV (battery electric vehicle), ki je del preizkusnega pilotnega projekta ColognE-mobil, s katerim želi Ford v sodelovanju z mestom uvesti električno mobilnost.
Preizkusili smo ford escape hybrid, hibridi SUV, ki je v ZDA na prodaj že od leta 2004. Danes velja za enega najbolj varčnih SUV vozil na tržišču, ki pri mestni vožnji v povprečju porabi 6,9 l/100 km. Poganja ga bencinski 2,5-litrski motor, ki deluje v kombinaciji z električnim agregatom. Skupna moč je 130 kW/177 KM, samo v San Franciscu in New Yorku pa ga za dostavo po mestu uporablja že preko 1.500 taksistov. Tretji model, ki smo ga preizkusili je ford fusion hybrid. Limuzinski Hibrid z 2,5-litrskim bencinskim motorjem premore največjo moč 142 kW/195 KM, ob podpori CVT (Continuously Variable Transmission) menjalnika pa v povprečju porabi zgolj 6 l/100 KM. Pospešek od 0 do 100 km/h je devet sekund. Energija je shranjena v NiMH baterijah, nekaj energije pa se vrne tudi s pomočjo regenerativnega zaviranja. Ford fusion hybrid se lahko zgolj na električni pogon premika do hitrosti 75 km/h.
